Franja

avtomácija (-e) f teh. (avtomatizacija) automazione

avtomát (-a) m

1. teh. macchina automatica; apparecchio automatico; distributore automatico:
avtomat za žetone gettoniera
avtomat za vozovnice distributore automatico di biglietti
glasbeni avtomat juke box
igralni avtomat macchinetta mangiasoldi, slot machine
telefonski avtomat telefono a selezione automatica

2. voj. (brzostrelka) mitra

3. pren. pejor. automa

avtomateriál (-a) m avt. pezzi di ricambio, ricambi per autoveicoli

avtomátičen (-čna -o) adj.

1. automatico:
avtomatični stroji macchine automatiche
avtomatična prestava cambio automatico
avtomatična tehtnica bilancia automatica
teh. avtomatični izklopnik scontro
avtomatični polnilnik steklenic riempibottiglie
avtomatični polnilnik vrečk imbustinatrice

2. fiziol.
avtomatični gibi movimenti automatici

avtomátično adv. automaticamente; meccanicamente

avtomátičnost (-i) f automaticità

avtomátika (-e) f automatica

avtomatizácija (-e) f teh. automazione; automatizzazione (tudi ekst.)

avtomatízem (-zma) m psih., ekon., teh. automatismo

avtomatizírati (-am) perf., imperf. (opremiti z avtomati; narediti avtomatično) automatizzare

avtomátski (-a -o) adj.

1. (samodejen) automatico:
avtomatski aparat apparecchio automatico
voj. avtomatsko orožje armi automatiche
avtomatska puška fucile automatico
aer. avtomatski pilot pilota automatico, autopilota

2. fiziol. automatico:
avtomatski gibi movimenti automatici
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
avtomatska telefonska številčnica selettore automatico
avtomatska naprava congegno automatico
avtomatski telefon telefono a selezione automatica
avtomatski gramofon cambiadischi
agr. avtomatski krmilnik nutritore
strojn. avtomatski transporter transelevatore

avtomátsko adv. automaticamente

avtomeháničen (-čna -o) adj. strojn. meccanico:
avtomehanična delavnica officina meccanica, officina di riparazioni

avtomehánik (-a) m strojn. meccanico, automeccanico

avtomehánika (-e) f

1. riparazione di autoveicoli, automeccanica

2. meccanica applicata alle macchine

avtomobíl (-a) m

1. automobile, automezzo, autoveicolo:
dirkalni avtomobil automobile da corsa
športni avtomobil automobile da turismo
osebni avtomobil autovettura, auto
dostavni avtomobil furgone
rešilni avtomobil autoambulanza, autolettiga
voj. oklopni avtomobil autoblinda
poltovorni avtomobil furgoncino, pulmino
tovorni avtomobil autocarro
žel. progovni avtomobil auto su rotaie
avtomobil bomba autobomba

2. autovettura, auto

avtomobílček (-čka) m dem. od avtomobil automobilina; autoscontro

avtomobilíst (-a) | -ka (-e) m, f automobilista, conducente (di automobile)

avtomobilízem (-zma) m automobilismo

avtomobílski (-a -o) adj. automobilistico; di, dell'automobile:
avtomobilska dirka gara automobilistica
avtomobilska industrija industria automobilistica
avtomobilski promet traffico automobilistico
avtomobilska cesta strada carrozzabile, rotabile
avtomobilski salon salone dell'automobile
avtomobilski reli autoraduno