človéčenje (-a) n umanizzazione
človéčina (-e) f nareč. omaccione
človéčiti (-im) imperf. umanizzare, rendere umano
človéčjak (-a) m escremento, feci
človečnják (-a) m antr. pl. človečnjaki uomini, ominidi (sing. -e) (Hominidae)
človéčnost (-i) f umanità
človéčnosten (-tna -o) adj. umano, umanitario
člôvek (-éka) m pl. ljudje
1. uomo:
razlika med človekom in živaljo la differenza fra l'uomo e l'animale
2. (oseba) uomo:
človeka vredno življenje vita degna dell'uomo
(kot nagovor) ali te ni sram, človek božji! non ti vergogni, benedett'uomo!
pameten, pošten človek uomo saggio, onesto
(oseba kot nosilec časovno, krajevno itd. povezane skupine)
evropski, renesančni človek l'uomo europeo, del Rinascimento
gledališki, poslovni človek uomo di teatro, d'affari
delovni človek lavoratore
3. nareč. (zakonski mož) uomo, marito:
kje je tvoj človek? dov'è il tuo uomo, tuo marito?
4. (izraža nedoločeno osebo v zaimenski rabi) uno; si (impers.):
hudo je, če človek nima strehe è grave se uno è senza tetto, quando si è senza tetto
človek bi dejal, da to ni res uno direbbe che non è vero, direi che non è vero
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
domač človek connazionale
publ. mali človek uomo della strada, uomo comune, uomo qualunque
pren. to je naš človek è uno dei nostri
bibl. prvi človek il primo uomo, Adamo
človek starega kova uomo di vecchio stampo
človek na mestu uomo, persona a posto; galantuomo
voj. človek žaba uomo rana, sommozzatore
jur. pravice človeka diritti dell'uomo
antr. pleistocenski človek uomo del pleistocene
človeku podobne opice scimmie ominidi
pren. živ človek ga ni videl non l'ha visto nessuno
pren. reči si vse, samo ne človek coprirsi d'insulti
PREGOVORI:
človek brez žene je kakor soba brez stene uomo senza moglie è uomo senza capo
človek obrača, Bog obrne l'uomo propone e Dio dispone
človek se uči na napakah sbagliando s'impara
kakršen človek, takšna beseda gli uomini si conoscono al parlare, e le campane al suonare
kar trezen človek misli, pijan govori in vino veritas
obleka (ne) dela človeka l'abito (non) fa il monaco
človekoljúb (-a) m knjiž. filantropo
človekoljúben (-bna -o) adj. filantropo, umano
človekoljúbje (-a) n filantropia, umanità
človekoljúbnost (-i) f knjiž. filantropia, umanità
človekomŕzen (-zna -o) adj. knjiž. misantropo
človekomŕznež (-a) m misantropo
človékov (-a -o) adj. dell'uomo, umano:
človekovi predniki gli antenati dell'uomo
pes, človekov prijatelj il cane, amico dell'uomo
jur. človekove pravice diritti dell'uomo, umani
rel. Sin človekov il Figlio dell'uomo, Cristo
človéški (-a -o) adj.
1. umano, dell'uomo:
človeško telo il corpo umano
človeška narava la natura umana
človeški rod genere umano
2. (ki kaže pozitivne človeške lastnosti) umano:
človeško ravnanje trattamento umano
3. (ki ima za človeka značilne lastnosti) umano
4. pren. (ki ustreza osnovnim potrebam človeka) umano, degno dell'uomo:
živeti človeško življenje vivere una vita degna dell'uomo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
v ta pragozd še ni stopila človeška noga nella foresta vergine l'uomo non ha messo piede
zool. človeška ribica proteo (Proteus anguineus)
PREGOVORI:
motiti se je človeško sbagliare è umano
človéško adv. umanamente, da uomo
človéškost (-i) f umanità, il genere umano, gli uomini
človéštvo (-a) n mondo, universo; umanità, uomini:
odgovornost pred človeštvom in zgodovino responsabilità davanti agli uomini e alla storia
čmeríka | čemeríka (-e) f
1. pren. musone
2. pejor. (kislo vino) vino aspro
3. bot. veratro (Veratrum album)