Franja

Zadetki iskanja

  • accoudoir [akudwar] masculin naslonilo za komolce (d'un fauteuil naslanjača)
  • accouplement [akupləmɑ̃] masculin parjenje, druženje; technique spoj, stik, sklopitev
  • accoupler [akuple] verbe transitif zvezati; združiti po dvoje, pariti (živali)

    él sklopiti, spojiti; priklopiti (voz)
    s'accoupler pariti se (živali)
  • accourcir [akursir] verbe transitif skrajšati (une robe obleko)
  • accourcissement [-sismɑ̃] masculin skrajšanje (des jours dni)
  • accourir* [akurir] verbe intransitif priteči, prihiteti; zgrinjati se (množica)

    je suis vite accouru hitro sem pritekel
  • accoutrement [akutrəmɑ̃] masculin čudna, smešna obleka, našemljenje
  • accoutrer [-tre] verbe transitif smešno, čudno obleči

    s'accoutrer (smešno) se oblačiti, našemiti se
    accoutré d'une manière ridicule smešno oblečen, našemljen
  • accoutumance [akutümɑ̃s] féminin navajenost, navada; prilagoditev

    accoutumance à un poison prilagoditev strupu, imunost
  • accoutumé, e [-tüme] adjectif navaden, običajen; (na)vajen

    à l'heure accoutumée ob običajni uri
    être accoutumé à quelque chose biti vajen česa, navajen na kaj
    il n'y est pas accoutumé ni tega vajen
    comme à l'accoutumée kot običajno
  • accoutumer [-akutüme] verbe transitif navaditi (quelqu'un à quelque chose koga na kaj)

    on ne l'a pas accoutumé à travailler niso ga navadili delati
    s'accoutumer à quelque chose navaditi se na, privzeti navado za kaj
    on s'accoutume à tout človek se vsega navadi
  • accouvage [akuvaž] masculin umetno valjenje jajc
  • accréditer [akredite] verbe transitif akreditirati, priznati čemu verjetnost; commerce komu kredit odobriti

    accréditer un ambassadeur auprès d'un chef d'Etat akreditirati poslanika pri šefu države
    accréditer un bruit, une nouvelle smatrati govorico, novico za verjetno, potrditi jo
    s'accréditer postati verjeten, zanesljiv, gotov; potrjevati se, širiti se
    cette rumeur s'accrédite ta govorica se potrjuje, se širi
  • accréditif, ive [-tif, iv] adjectif poverilen, akreditiven, pooblastilen; masculin akreditiv; kreditno pismo; kredit
  • accroc [akro] masculin razporek; težava, ovira, incident, nevšečnost; familier pregrešek (proti pravilom); madež, senca (na ugledu)

    il y a un accroc dans l'affaire pri stvari je neka težava, stvar ne gre gladko
    faire un accroc à son pantalon napraviti si razporek na hlačah, strgati si hlače
    l'opération s'est déroulée sans le moindre accroc operacija je potekla brez najmanjše ovire (težave)
  • accrochage [akrɔšaž] masculin obešenje (na kavelj); automobilisme trčenje; (boks) oklenitev; militaire kratek spopad, praska; familier prepir

    accrochage des toiles dans un musée obešenje slik v muzeju
    accrochage entre deux patrouilles spopad, praska med dvema patruljama
    accrochage entre une voiture et un cycliste trčenje med avtom in kolesarjem
    il a eu un accrochage avec sa sœur spričkal se je s sestro
  • accroche-cœur [-kœr] masculin, pluriel accroche-cœurs, kodrček na sencih
  • accrocher [akrɔše] verbe transitif obesiti; natakniti se (quelque chose na kaj); automobilisme trčiti ob; technique priklopiti; militaire spopasti se, imeti prasko (quelqu'un s kom); familier ujeti, zgrabiti; figuré prestreči, ustaviti, ovirati

    s'accrocher oprijeti se, okleniti se (à quelque chose česa), obviseti, obesiti se na, držati se za; automobilisme trčiti skupaj; familier prepirati se
    se l'accrocher (figuré) pas si tesneje zategniti, odreči se čemu
    s'accrocher au terrain (militaire) prilepiti se na zemljišče
    ça accroche (familier) stvar ima neko težavo, tu nekaj ni v redu
    ils s'accrochent ensemble (familier) spadajo skupaj, ujemajo se
  • accrocheur, euse [-šœr, öz] adjectif vztrajen, žilav, trdovraten; masculin, minéralogie, mines rudar, ki daje signale v jašku
  • accroire [akrwar] verbe transitif

    en faire accroire quelque chose à quelqu'un natvesti komu kaj, nalagáti koga
    il nous en fait accroire! on nam jih tvezi!