-
ἀν-αίνομαι d. m. [Et. ἀνά in αἶνος (got. ai-ths, nem. Ei-d). – Obl. impf. ἠναινόμην, aor. ἠνηνάμην, inf. ἀνήνασθαι, ep. ἀνήνατο] tajim, zanikujem, odrekam, odklanjam, zavračam; z inf. branim se, upiram se; ἀναίνετο μηδὲν ἑλέσθαι zagotavljal je, da ni ničesar prejel; s pt. ὁρῶν sram me je gledati.
-
ἀν-αιρέω [fut. NT ἀνελῶ, ep. aor. med. ἀνελόμην, ion. pf. act. ἀναραίρηκα, pass. 3 plpf. ἀναραιρέατο] I. act. 1. a) vzdigujem, (po)grabim, pobiram ἀπὸ χθονός; νεκρούς pokopavam; b) povzdigam glas iz globine, odgovarjam, prorokujem ὁ θεὸς (μαντείας); c) odnašam, dobivam ἀέθλια; d) začenjam πόλεμον. 2. odvzemam, uničujem, (u)morim, (raz)rušim, odstranjujem ὀλιγαρχίαν, νόμους, podiram σκηνήν; ἀνελὼν φέρω odnesem proč. II. med. 1. dvigam k sebi, jemljem (zase) v roke ἀσπίδα, ἔγχος; pobiram si, jemljem si nazaj, spametujem se ἐπιφροσύνας; σῖτα jemljem za svojo porabo, zauživam; pobiram in pokopavam (mrtvece), rešujem (utopljence); φιλοψυχίην dobivam veselje do življenja; ποινήν τινος jemljem zadostilo za kaj, maščujem se; ὀνόματα sprejemam; pren. (o ženski) spočnem. 2. oprčam, nakladam si kaj, πόλεμον začenjam, lotim se, πόνον prevzamem; τινά jemljem v službo; jemljem s seboj, prizadevam si; ἀγῶνας, Ὀλυμπιάδα zmagam v. 3. NT vzamem koga za svojega otroka, posinovim.
-
ἀν-αίσθητος 2 (αἰσθάνομαι) 1. neobčuten, neobčutljiv, nezavesten, mrtev; subst. τὸ ἀναίσθητον topoglavost. 2. θά-νατος brez bolečin, brezbolesten.
-
ἀν-αισιμόω (αἶσα) [augment samo v pf. ἀνῃσίμωκα] ion. porabljam, trošim, za kaj εἴς τι, zauživam, πέντε ἡμέραι ἀναισιμοῦνται pet dni je treba.
-
ἀν-ᾱίσσω ep., ἀνᾴσσω at. -ττω at. [aor. ἀνήιξα, at. ἀνῇξα] skočim (na noge), ἅρμα na voz; vzdigujem se, vstajam, kvišku planem; πηγή izvira, teče, vrvra iz.
-
ἀν-αίσχυντος 2 (αἰσχύνω) nesramen, brez sramu; adv. -ύντως grd, nespodoben θήκη.
-
ἀν-αίτιος 3 in 2 nedolžen, nekriv, brez krivde τινός; ἀναίτιος ἔσῃ παρὰ τοῖς στρατιώταις ne bodo te dolžili vojaki; οὐ δικαίως ἀναίτιός εἰμι ἀφροσύνης po pravici se mi očita nespamet.
-
ἀν-άκανθος 2 (ἄκανθα) ion. (riba) brez koščic.
-
ἀν-ακοντίζω ep. ion. ulijem se, šinem, brizgnem kvišku αἷμα; izviram, privrem kvišku ὕδωρ.
-
ἀν-αλαλάζω zaženem bojni krik.
-
ἀν-άλγητος 2 (ἀλγέω) 1. brezčuten, trd(osrčen), neusmiljen. 2. brez bolečin, brezbolesten.
-
ἀν-ᾱλίσκω, ἀναλόω (ϝαλίσκω, act. k ἁλίσκομαι) [fut. ἀνᾱλώσω, aor. ἀνήλωσα, pf. ἀνήλωκα, pass. ἀνήλωμαι, aor. ἀνηλώθην, fut. ἀναλωθήσομαι, adi. verb. ἀναλωτέος] 1. potrošim, porabim, potratim, zapravim τί, εἴς τι. 2. uničim, umorim; θηρία postrelim vso divjačino.
-
ἀν-αλκείη, ἡ (ἀλκή) ep. slabost, nemoč, strahopetnost, bojazljivost.
-
ἄν-αλκις, ιδος, ὁ, ἡ (ἀλκή) [acc. ἀνάλ-κιδα, Od. 3,357 ἄναλκιν] slab, onemogel, brez moči, bojazljiv(ec); θυμός malosrčnost.
-
ἀν-αλλοίωτος 2 neizpremenljiv.
-
ἀν-άλλομαι d. m. skočim na, poskočim (kvišku).
-
ἄν-αλος 2 (ἅλς) 1. neosoljen, neslan. 2. kdor ne soli NT.
-
ἀν-ᾱλόω = ἀν-ᾱλίσκω.
-
ἄν-αλτος 2 (ἀλδαίνω) nenasičen, nenasiten, nenasitljiv.
-
ἀν-άλωτος 2 (ἁλίσκομαι) neosvojen, neosvojljiv, nepremagljiv, nepodkupljiv, nedostopen.