-
ἀ-σήμαντος 2 (σημαίνω) 1. ep. brez vodnika, brez pastirja. 2. brez znamenja. 3. ἀσήμαντος τούτου, ὃ σῶμα ὀνομάζομεν ne zaprt, ne zaklenjen v.
-
ἄ-σημος 2 (σῆμα) 1. brez znamenja (znaka); χρυσός nekovan. 2. ion. poet. nejasen, nerazumen, nerazločen, nepoznaten. 3. neslaven, ne(po)znan NT.
-
ἀ-σήμων 2 poet. nerazločen, nerazumljiv; οὐκ ἀ. jasen, razumljiv.
-
ἀ-σθενής 2 (σθένος) 1. brez moči, šibek, slab(oten), bolan, onemogel, ubog. 2. neznaten, nepomenljiv.
-
ἀ-σίδηρος 2 brez železa, brez meča.
-
ἀ-σινής 2 (σίνομαι) 1. nepoškodovan, nedotaknjen, cel. 2. neškodljiv, miren. – adv. -νῶς brez škode, ὡς ἀσινέστατα kar najmanj škodujoč.
-
ἄ-σῑτος (σῖτος) brez jedi, tešč, lačen NT.
-
ἀ-σκαρδαμυκτί adv. (σκαρδαμύσσω) ne trenivši z očmi, z uprtim pogledom, uprši oči.
-
ἀ-σκελής 2 (σκέλλω) ep. 1. posušen, shujšan, suh, onemogel, slab. 2. neprestan, neprenehljiv. – adv. -έως neprestano.
-
ἀ-σκέπαρνος 2 (σκέπαρνον) poet. neobtesan, neobdelan, hrapav.
-
ἄ-σκεπτος 2 (σκέπτομαι) 1. nepreudaren, nepreviden, nepremišljen, neoprezen. 2. nepreiskan, nepreudarjen. – adv. -έπτως brez ozira, ἀσκέπτως ἔχω τινός ne oziram se na kaj.
-
ἀ-σκευής 2 ion. ἄ-σκευος 2 poet. (σκεῦος) neoborožen, neopremljen, brez orodja (orožja), nezavarovan; ἀσπίδων τε καὶ στρατοῦ brez orožja in brez vojske.
-
ἀ-σκηθής 2 [Et. nem. Schade, stvn. scado, odtod slov. izpos. škoda] ep. nepoškodovan, zdrav, brez škode.
-
ἄ-σκοπος 2 (σκοπέω) ep. poet. 1. act. nepremišljen, nepreviden, nepreudaren. 2. pass. neopažen, neviden, neumljiv; nepričakovan, nedogleden, neskončen χρόνος.
-
ἄ-σοφος 2 nemoder, neumen, nespameten.
-
ἀ-σπαίρω [Et. ἀ proth., lat. spernere, odpehniti, stvn. spornōn, s peto pehniti; nem. Sporn] ep. ion. drgetam, utripljem, zganem, zdrznem se; pren. upiram se, ustavljam se.
-
ἄ-σπαρτος 2 (σπείρω) ep. neobsejan, neposejan, nevsejan.
-
ἄ-σπερμος 2 (σπέρμα) ep. brez zaroda, brez potomcev.
-
ἀ-σπερχές (σπέρχω + ἀ intens.) neutr. adv. brzo, hitro, vneto, neprestano.
-
ἄ-σπετος 2 (ἔν-ισπον, ἐν-έπω) ep. poet. 1. neizrekljiv, nedopoveden; neizrečen, neizmeren. 2. neprestan; neusehljiv ῥόος. – adv. ἄσπετον silno.