-
ἀλλό-κοτος 2 1. drugačen, različen τινός. 2. nenavaden, čuden, nenaraven πρᾶγμα; nadležen, zoprn, sovražen πατήρ.
-
ἀλλο-πρόσ-αλλος 2 ep. nestanoviten (= obračajoč se od ene strani na drugo).
-
ἄλλο-σε adv. drugam, ἄλλος ἄ. eden sem, drugi tja.
-
ἄλλο-τε adv. drugikrat, drugipot, v nekem drugem slučaju, prej enkrat; ἄ. ἄλλῃ sedaj sem (tukaj) – sedaj tja (tam); ἄ. μὲν – ἄ. δέ sedaj – sedaj; ἄλλοτε – τότε δέ sicer – tedaj pa; ἄλλοτε καὶ ἄλλοτε včasih, zdaj pa zdaj.
-
ἀλλο-φρονέω (ἄλλος, φρονέω) ep. ion. 1. mislim drugače, sem drugih misli. 2. mislim na kaj drugega, sem brez zavesti (omamljen).
-
ἀλλό-φῡλος 2 (φῦλον) drugega rodu, tuj, inozemski.
-
ἀλλό-χρους 2 (χρόα) poet. z izpremenjeno barvo, druge barve.
-
ἀλλογνοέω (νοέω) [pt. aor. -γνώσας] ne spoznavam, ne poznam.
-
ἀλλοδ-ᾰπός 3 [Et. -απος iz n̥quos, odtod lat. long-inquus, prop-inquus, gršk. še ποδ-απός] od drugod, tuj; subst. tujec, inostranec.
-
ἀλλοῖος 3 (ἄλλος) drugačen, različen, drugi; ἄλλοτε ἀ. sedaj takšen, sedaj drugačen; ἀλλοιότεροι τὰς γνώμας drugačnega mišljenja = bolj odtujeni; ἀλλοῖόν τι nekaj hudega. – adv. ἀλλοίως, comp. ἀλλοιότερον nekoliko drugače.
-
ἀλλοιόω (iz)preminjam, pregovarjam; pass. izpreminjam se, poslabšam se; τὴν γνώμην premislim se.
-
ἀλλοίωσις, εως, ἡ izprememba.
-
ἅλλομαι d. m. [Et. iz σάλjομαι, lat. salio, -ire, saltus, saltare, Salii, gršk. ἅλμα skok. – Obl. fut. ἁλοῦμαι, aor. ἡλάμην (inf. ἅλασθαι) in ἡλόμην (cj. ἅληται, opt. ἅλοιτο, inf. ἁλέσθαι) ep. aor. ἆλτο, cj. ἅλεται, pt. ἄλμενος]. 1. skačem, letim; tečem ὕδωρ NT. 2. navalim na, napadem ἐπί τινα, ἐπί τινι, πρός τι.
-
ἄλλος, ἄλλη, ἄλλο [Et. iz ἄλjος, lat. alius, gal. Allo-broges, stvn. ali-lanti "druga dežela", nem. odtod Elend –. – gen. pl. ion. ἀλλέων]. 1. drugi (= alter); drugi izmed dveh; ἄλλος μὲν – ἄλλος δέ eden – drugi; ἄλλος ἄλλα λέγει eden govori tako, drugi drugače (= vsak drugače); ἄλλος ἄλλοθεν ἦλθεν vsak je prišel od druge strani; ὥς τις καὶ ἄλλος kakor katerikoli drugi. 2. (s spolnikom) ὁ ἄλλος ostali (τὸ ἄλλο, τὰ ἄλλα, τἆλλα ostalo, drugo) οἱ ἄλλοι ostali, ὁ ἄλλος χρόνος bodočnost; τῇ ἄλλῃ (ἡμέρᾳ) drugi dan. 3. drugačen, različen (πρόφασις); tuj, inostranski, neprimeren, neistinit; ἄλλα τῶν δικαίων = ἄδικα. 4. ἄλλο τι ἤ (= nonne); ali ne? kaj drugega nego? Nič drugega? Kajneda? 5. adv. ἄλλως a) drugače, sicer, v ostalem, razen tega, ἄλλως πως na kak drug način; b) zaman, brezuspešno, na slepo srečo, tjavendan, τὴν ἄλλως zastonj; c) v ostalem, vobče; d) ἄλλως τε καί (i iz drugih razlogov i) zlasti ἄλλως ἄλλοι eden tako, drugi drugače.
-
ἀλλοτριο-επίσκοπος, ὁ kdor se vtika v tuje reči, upornik NT.
-
ἀλλότριος 3 [Et. iz ἄλλος; tvorba ἀλλό-τρ-ιος, kakor lat. alter, era, erum] 1. tuj (oppos. ἴδιος); τὰ ἀλλότρια tuja lastnina, tuje zadeve (koristi), ἀλλότριον ἀγαθόν korist, dobiček drugega; ἄτη nesreča iz tuje roke; κρατουμένων πάντα ἀλλότρια premaganci nimajo nič lastnega; νίκη zmaga drugega; ἀ. γναθμοῖς γελᾶν smejati se z zategnjenim (spačenim) obrazom. 2. (opp. οἰκεῖος) a) tuj, inostranski, sovražen, nasproten, protisloven; ἡ ἀλλότρια (χώρα) sovražnikova dežela; ἀλλοτριωτάτοις τοῖς σώμασιν χρῶνται upotrebljajo svoje telo, kakor da bi bilo povsem tuje; b) odtujen, nenaklonjen. 3. neprimeren; adv. ἀλλο-τρίως.
-
ἀλλοτριότης, ητος, ἡ odtujenje, nemilost, zamera, nenaklonjenost.
-
ἀλλοτριόω odtujujem, odbijam, odvračam τινί τι; oropam (τὴν πόλιν σωμάτων); pass. odtujim se, postanem nenaklonjen τινί; ἡ ἀρχή ἀλλοτριοῦται pride v druge (tuje) roke.
-
ἀλλοτρίωσις, εως, ἡ (ἀλλοτριόω) odtujenje, izguba, odklonitev.
-
ἄλλοφος 2 (ἀ + λόφος) ep. brez (čeladne) perjanice.