Franja

Zadetki iskanja

  • acconcio agg. (m pl. -ci, f pl. -ce)

    1. knjižno primeren, prikladen:
    l'oratore trattò l'argomento con parole acconce govornik je obravnaval temo s primernimi besedami

    2. star. urejen, ozaljšan
  • accondiscendere* v. intr. (pres. accondiscendo) privoliti (v kaj), pristati (na kaj), pridružiti se (čemu):
    non acconscenderò mai a quella proposta nikoli ne bom privolil v tak predlog
  • acconigliare v. tr. navt., star. (pres. acconiglio) potegniti vesla v ladjo
  • acconsentimento m redko privolitev, pristanek, soglasje, strinjanje
  • acconsentire v. intr. (pres. acconsēnto)

    1. privoliti, soglašati, strinjati se:
    acconsentì alla proposta soglašal je s predlogom

    2. dopustiti, dovoliti:
    acconsentì che il figlio partisse dovolil je, da sin odpotuje

    3. redko popuščati (pod pritiskom, silo):
    la molla acconsente alla pressione vzmet popušča pod pritiskom
  • acconsenziēnte agg. soglasen
  • accontentare

    A) v. tr. (pres. accontēnto) zadovoljiti, utešiti:
    lo accontentano in tutti i suoi desideri izpolnjujejo mu vse želje

    B) ➞ accontentarsi v. rifl. (pres. mi accontēnto) zadovoljiti se, biti zadovoljen:
    si accontenta di poco z malim je zadovoljen
  • acconto m delno plačilo, predujem, akontacija:
    dare, ricevere in acconto dati, prejeti predujem
  • accoppare v. tr. (pres. accōppo)

    1. pog. ubiti, pobiti

    2. premlatiti, pretepsti:
    lo accoppò di botte neusmiljeno ga je premlatil
  • accoppiabile agg. združljiv
  • accoppiamento m

    1. parjenje:
    non sempre l'accoppiamento delle bestie in cattività dà luogo alla riproduzione po parjenju živali v ujetništvu pogosto ne pride do reprodukcije

    2. druženje, združitev

    3. tehn. spoj
  • accoppiare

    A) v. tr. (pres. accōppio)

    1. združiti (tudi pren.):
    accoppiare l'utile e il dilettevole združiti koristno s prijetnim

    2. redko poročiti

    B) ➞ accoppiarsi v. rifl. (pres. mi accōppio) pariti se
  • accoppiata f stava na prva dva konja (v konjskih dirkah)
  • accoppiato agg. združen, zvezan (v par):
    rima accoppiata zaporedna rima
  • accoramento m žalost, bridkost
  • accorare

    A) v. tr. (pres. accōro)

    1. užalostiti:
    la notizia accorò tutti novica je vse užalostila

    2. zaklati (prašiča)

    B) ➞ accorarsi v. rifl. (pres. mi accōro) užalostiti se
  • accorato agg. užaloščen, žalosten
  • accoratoio m (pl. -oi) klavski nož
  • accorciabile agg. ki se da krajšati
  • accorciamento m krajšanje