Franja

Zadetki iskanja

  • beniamino m (f -na) ljubljenček, ljubljenka; miljenček:
    il beniamino del pubblico ljubljenec publike
  • benígen (-gna -o) adj. med. benigno:
    benigni potek bolezni decorso benigno della malattia
    benigni tumor tumore benigno
  • benignamente avv. prijazno, naklonjeno, prizanesljivo
  • benignità f

    1. dobrota, dobrotljivost, dobrohotnost, ljubeznivost:
    usare benignità verso qcn. biti ljubezniv s kom

    2. blagost, prizanesljivost
  • benigno agg.

    1. dober, dobrohoten, ljubezniv

    2. blag, prizanesljiv, naklonjen:
    sorte benigna naklonjena usoda

    3. med. ugoden, benigen:
    decorso benigno ugoden potek (bolezni)
    tumore benigno benigni tumor
  • benino avv. pomanjš. od ➞ bene precej dobro
  • benintenzionato agg. naklonjen, dobronameren
  • beninteso

    A) avv. seveda, se razume, jasno:
    Allora ci pensi tu? - Beninteso! Za to boš torej poskrbel ti? - Seveda!

    B) cong.
    beninteso che če; da le; če seveda:
    ti darò una risposta, beninteso che tu ti faccia vedere odgovoril ti bom, če se le oglasiš
  • bénjamin (-a) m il piú giovane
  • benjamínček (-čka) m

    1. dem. od benjamin

    2. (miljenček) beniamino
  • bēnna f strojn. žlica, zajemalka, lopata (pri bagru)
  • bennato agg. knjižno

    1. blagoroden

    2. vljuden, priljuden, lepo vzgojen
  • benpensante

    A) agg. konformističen, tradicionalističen, konzervativen

    B) m konformist, konzervativec
  • benservito m odpustno spričevalo, priporočilo bivšega delodajalca:
    dare il benservito a qcn. pren. iron. koga odpustiti, odsloviti
  • bensì cong.

    1. ampak, temveč:
    non bisogna indugiare, bensì agire ne smemo se obotavljati, ampak moramo kaj storiti

    2. a, resda, vendar, pač:
    l'ho trattato male, bensì a malincuore grdo sem ravnal z njim, čeprav nerad
  • bentál (-a) m biol. fondo marino, lacuale
  • bentênje (-a) n strepitio, chiasso
  • bēntos, bēnthos m invar. biol. bentos
  • bentíti (-ím) imperf.

    1. fare chiasso, strepitare; arrabbiarsi

    2. bestemmiare, imprecare
  • bentōnico agg. (m pl. -ci) biol. bentonski