Franja

Zadetki iskanja

  • adaptácija (-e) f

    1. (preureditev) adattamento, riattamento, ristrutturazione

    2. (priredba, predelava) adattamento, riduzione:
    televizijska adaptacija adattamento televisivo
    filmska, gledališka adaptacija riduzione cinematografica, teatrale

    3. knjiž. (prilagoditev okolju) adattamento:
    klimatska adaptacija adattamento climatico
  • adaptacíjski (-a -o) adj.

    1. di riattamento, di ristrutturazione:
    adaptacijska dela opere, lavori di riattamento

    2. di adattamento; adattativo, adattivo:
    adaptacijska sposobnost očesa capacità di adattamento dell'occhio
  • adaptêr (-ja) m autore dell'adattamento; riduttore
  • adápter (-ja) m teh. adattatore
  • adaptíran (-a -o) adj. adattato, riattato, riordinato, ristrutturato
  • adaptírati (-am) perf., imperf.

    1. (preurediti, popraviti) adattare, riattare, riordinare, ristrutturare

    2. (prirediti) adattare, ridurre

    3. (prilagoditi) adattare:
    adaptirati organe na novo okolje adattare gli organi al nuovo ambiente
  • adattabile agg. prilagodljiv
  • adattabilità f prilagodljivost
  • adattamento m

    1. prilagoditev, prilagajanje:
    capacità di adattamento sposobnost prilagajanja

    2. priredba:
    adattamento teatrale, televisivo gledališka, televizijska priredba

    3. predelava

    4. jezik adaptacija

    5. biol. adaptacija, prilagajanje
  • adattare

    A) v. tr. (pres. adatto) prilagoditi, preurediti, adaptirati:
    adattare una camera a laboratorio preurediti sobo v laboratorij

    B) ➞ adattarsi v. rifl. (pres. mi adatto) navaditi, navajati se, prilagoditi, prilagajati se; vdati se:
    bisogna adattarsi treba se je prilagoditi
  • adatto agg. primeren, umesten; sposoben:
    questa cravatta è molto adatta al colore del tuo abito ta kravata lepo pristaja k barvi tvoje obleke
    è un ragazzo poco adatto agli studi fant ni prav sposoben za študij
    è il luogo meno adatto per discutere to je najmanj primerno mesto za razpravljanje
  • addaziare v. tr. (pres. addazio) ekon. obdavčiti, obremeniti s trošarino
  • addebbiare v. tr. (pres. addebbio) ➞ ≥ debbiare
  • addebitare v. tr. (pres. addebito)

    1. zadolžiti, obremeniti:
    addebitare un conto bremeniti račun

    2. pren. obdolžiti:
    gli addebitarono l'insuccesso dell'impresa obdolžili so ga za neuspeh podjetja
  • addebito m

    1. bremenitev

    2. pren. obdolžitev:
    muovere un addebito a qcn. koga obdolžiti
  • addēnda m pl. dostavki, dopolnila (zlasti v knjigah)
  • addēndo m mat. seštevanec, adend
  • addensamento m zgoščanje, zgostitev, zbiranje:
    addensamento di nuvole, di persone zbiranje oblakov, ljudi
  • addensante

    A) agg. kem. zgoščevalen

    B) m kem. zgoščevalo, zgoščevalec
  • addensare

    A) v. tr. (pres. addēnso) zgostiti, zgoščevati

    B) ➞ addensarsi v. rifl. (pres. mi addēnso) zbirati se, zgrinjati se, gnesti se:
    la folla si addensava nella piazza množica se je gnetla na trgu