-
bifero agg. bot. ki cveti, rodi dvakrat na leto
-
biffa f označni drog
-
biffare v. tr. (pres. biffo)
1. zakoličiti
2. prekrižati, prečrtati, preiksati
3. pren. spretno krasti
-
bifido agg. razklan, preklan, razdeljen na dvoje
-
bifilare agg. dvožičen
-
bifiláren (-rna -o) adj. teh., elektr. (dvoniten) bifilare:
bifilarno navitje avvolgimento bifilare
-
bifokálen (-lna -o) adj. fiz. bifocale:
bifokalna stekla naočnikov lenti da occhiali bifocali
-
bifolco m (pl. -chi)
1. kravji hlapec, kravar
2. pren. kmetavzar
-
bifora f arhit. bifora
-
bífora (-e) f um. bifora
-
biforcamento m razcepitev, razdvajanje
-
biforcare
A) v. tr. (pres. biforco) razcepiti, razdvajati
B) ➞ biforcarsi v. rifl. (pres. mi biforco) razcepiti se, razdvajati se:
la strada si biforca presso il fiume pri reki se cesta razcepi
-
biforcazione f
1. razcep, razcepitev, bifurkacija
2. križišče
-
biforcuto agg. rogljat, viličast, razcepljen:
lingua biforcuta razcepljen jezik (pri nekaterih plazilcih) pren. strupen, zloben jezik
-
biforme agg. dvolik
-
bifronte
A) agg.
1. dvojen, ki ima dvoje lic, dvoje prednjih strani
2. pren. dvoličen, dvoobrazen:
individuo bifronte dvoličnež
politica bifronte dvolična politika
B) m igre (vrsta anagrama) ○
-
bíftek | beefsteak [bíftek] (-a) angl. m gastr. bistecca, filetto di manzo:
tatarski biftek filetto di manzo alla tartara
-
bifurkácija (-e) f (razcep) biforcatura, biforcazione; geogr. biforcazione fluviale, diffluenza
-
bifurkacíjski (-a -o) adj. di, della biforcazione; che si biforca
-
biga f hist. dvokolesen voz z dvovprego, biga (pri starih Rimljanih)