Franja

Aquiculus -ī, m Akvikul, ime nekega Rutul-ca: V.

aquidūcus 3 (aqua in dūcere) medic. ki vleče vodo vase, ki vpija vodo: medicamina Cael.

aquifolius 3, gl. acrifolius.

aquifuga -ae, m f (aqua in fugere) ki se boji vode: Cael.

aquigenus 3 (aqua in genere = gīgnere) v vodi rojen: Tert.

aquila (aquola Pl.) -ae, f (aquilus temen, črn)

1. orel, Jupitru posvečena ptica, ki mu je prinašala strele: Varr., Ci., L. idr., nec imbellem feroces progenerant aquilae columbam H., aquilam in te timebam O.; preg.: aquilae senectus Ter. orlovska = trdna (čvrsta) starost (ker je orel tudi v visoki starosti krepak).

2. pren.
a) legijski orel, srebrno bojno znamenje rim. legij: aquila argentea Ci., aquilam quartae legionis inferre Ci., aquilam ferre decimae legionis C., propter aquilam adsistit S., Romanae aquilae signifer O.; met. α) legija: acies tredecim aquilis constituta Auct. b. Hisp., victrices aquilae Lucan., mercede corruptae aquilae Plin.; β) mesto (služba) orlonosca: locuples aqu. Iuv.
b) Orel kot ozvezdje: Ci. (Arat.)
c) riba morski orel iz vrste skatov: Plin.
č) arhit. aquilae zatrepni podvali na templjih: sustinentes fastigium aquilae vetere ligno traxerunt flammam T.

Aquilāria -ae, f Akvilarija, mesto v afriški Zevgitani: C.

aquilegus 3 (aqua in legere) vodo dvigajoč: rotae Tert.; subst. aquilegus -ī, m = aquilex: Cass.

Aquilēia -ae, f Akvileja, cvetoče trgovsko mesto ob starem izlivu reke Soče, ustanovili so ga Rimljani l.182 kot obrambo pred navalom severnih barbarov, pozneje glavna rim. orožarna (še zdaj Aquileia, sl. Oglej): Cl., C., L. idr. Od tod adj. Aquilēiēnsis -e akvilejski, oglejski: portorium Ci., ager L.; subst. Aquilēiēnsēs -ium, m Akvilejci, Oglejčani, preb. Akvileje ali Ogleja: L.

aquilentus 3 (aqua) poln vode, vlažen, deževen: luna Varr. ap. Non.

aquilex -legis (v pozni lat. -licis), m (aqua in legere oz. lacere) raziskovalec voda, vodoslednik (= indagator aquarum Col.); studenčar: Varr. ap. Non., Sen. ph., Plin., Plin. iun., Tert., Serv.

Aquīliānus, gl. Aquīlius.

aquilicium, gl. aquaelicium.

aquilifer -ferī, m (aquila in ferre) orlonosec, orlonoša: C., T., Suet.

aquilīnus 3 (aquila) orlov, orlovski: Plin., Ap., Tert.

aquilius 3 (aquilus) temno rjav, črno rjav: pueri Arn.

Aquīlius (Aquīllius) 3 Akvilij(ev), rim. patricijsko in plebejsko rodbinsko ime,

1. M'. Aquilius Manij Akvilij, konz. l.129, končal je vojno z Aristonikom: Vell., Fl., Iust.

2. M'. Aquilius Manij Akvilij, sin prejšnjega, bil je Marijev legat l.103, l.101 pa je kot konz. zatrl upor sužnjev na Siciliji, ki ga je vodil Atenion (Athenio); l.88 je bil premagan v mitridatski vojni in po izdajstvu izročen kralju Mitridatu, ki ga je dal privezati na osla, zasmehovati in mu naposled v grlo vliti raztopljenega zlata: Ci., Vell., Fl.

3. C. Aquilius Gallus Gaj Akvilij Galus, Ciceronov prijatelj, govornik, pravnik; l.66 je bil skupaj s Ciceronom pretor: Ci., Plin.

4. Aquilius Regulus Akvilij Regul, polbrat govornika Vipstana Mesale, malopriden ovaduh (delator) cesarske dobe: T.

5. Aquilius Niger Akvilij Niger, rimski zgodovinopisec: Suet.; tudi kot žensko ime: Aquīlia Akvilija: Ci. ep. Adj. Akvilijev: lex (= Gaja Akvilija Galusa) Ci., G.; Od tod adj. Aquīliānus 3 Akvilijev (= Gaja Akvilija Galusa): Icti., definitio Ci.; subst. Aquīliānī -ōrum, m akvilijevci: Varr.

aquilō -ōnis, m (aquilus temen, črn)

1. severoseverovzhodnik, severoseverovzhodni veter, burja (= βορέας): ventus aquilo a septentrionibus oriens N., aquilone in septentrionem verso L. ko se je burja sprevrgla v sever; pogosto (poseb. pesn.) = sever, severnik, severni veter, vihar: H., O. idr., aquilonibus reliquisque frigoribus... durescit humor Ci., silvis aquilo decussit honorem V. Pooseb. Aquilō (= Βορέας) Akvilon, Oritvijin (Orithyia) mož, Kalaidov in Zetov oče, ki je prebival v duplini na Hemu: Ci. idr., iuvenes Aquilone creati (= Calais et Zetes) O.;

2. met. sever kot stran neba: Plin., spelunca conversa ad aquilonem Ci.

aquilōnālis (po drugih aquilōnāris) -e (aquilō) severen: Ci. fr., Vitr., Eccl.

Aquilōnia -ae, f Akvilonija, samnijsko mesto: L.; Aquilōnī -ōrum, m Akvilonci, preb. Akvilonije: Plin.