Franja

aquilōnigena -ae, m f (aquila in genere = gīgnere) na severu rojen(a), severnjak(inja): Britanni Aus.

aquilōnius 3 (aquilō)

1. severen: Varr. ap. Non., Plin., Aug., Cael., regio, quae tum est aquilonia aut australis Ci., piscis Col. (ozvezdje na severnem nebu) Ribi.

2. Aquilōnius 3 Akvilonov (gl. aquilō): proles (= Calais et Zetes): Pr., Val. Fl., pignora Stat.

aquilus 3 temno rjav, temen, črno rjav, črn: Pl., Varr. ap. Non., Suet., Arn., aquilus color est fuscus et subniger P. F., dii M. bogovi smrti in podzemlja.

aquimanīle -is, n (aqua in manus) umivalnica, medenica: Paul. — Soobl. aquimanīlis -is, f: Isid.; aquimināle -is, n: Paul. (Dig.); aquiminarium -iī, n: Ulp. (Dig.).

Aquīnum -ī, n Akvin, mesto v Laciju (zdaj Aquino), znano po škrlatarnah, Juvenalov roj. kraj: Ci., Iuv. Od tod adj. Aquīnās -ātis akvinski: fucus H., colonia (= Aquinum) T., vicinus Sil.; subst. Aquīnātēs -ium, m Akvinci, preb. Akvina: Ci.

aquipedius = acupedius.

Aquītānī -ōrum, m Akvitanci, ibersko (?) ljudstvo med Garumno in Pireneji: C. Od tod adj.

1. Aquītānus 3 akvitanski: gens Tib.; subst. Aquītānia -ae, f Akvitanija, pokrajina v južni Galiji: C., T.

2. Aquītānicus 3 akvitanski: sinus Plin.(zdaj Golfe de Gascogne) Plin., Gallia, provincia Plin., Amm.

aquola¹, gl. aquila.

aquola², gl. aquula.

aquor -ārī -ātus sum (aqua) hoditi po vodo, prinašati, priskrbovati vodo (voj.): Afraniani... aquabantur aegre C., castris aquatum egredi S., flumen, unde aquabantur L.; hoditi na pojilo (o čebelah): V., Plin.

aquōsitās -ātis, f (aquōsus) preobilnost vode: Cael.

aquōsus 3 (aqua)

1. vodnat, vôden, vlažen, moker: ager Ca., campus L., hiems O., nubes O., Orion V., Eurus H., Piscis (= ozvezdje Ribi) V., O. deževen, languor H. vodenica, mater (= Thetis) O., ager aquosior Plin., locus aquosissimus Ca., fere aquosissima sunt quaecumque umbrosissima Sen. ph.

2. čist kakor voda: crystallus Pr.

aquula (aquola, acula) -ae, f (demin. aqua)

1. malo vode: Pl. (z obl. aquola)

2. vodica, vodka: Ci.

ăra -ae, f, gl. hara.

āra -ae, f (st.lat., osk. in umbr. āsā) vsako dvignjeno mesto iz zemlje, kamenja, ruše idr.

1. grmada: ara sepulcri V., Sil., ara sepulcralis O.

2. kamnit spomenik: ad memoriam aeternitatis (exstructa) ara virtutis Ci., erigere duodecim aras ex quadrato saxo Cu., ara Lunensis Suet. iz lunskega marmorja.

3. pl. arae skalovje, kleči, poseb. kot nom. propr. Ārae Skalovine, Kleči okrog egimurskega (Aegimūrus) otoka: Varr. ap. Serv., Plin., saxa vocant Itali Aras V.

4. daritveno ognjišče, žrtvenik, nizek žrtvenik iz zemlje, kamenja, ruše, ne le v svetiščih, v taborih in na javnih krajih, ampak tudi v zasebnih hišah: Iovis ara Pl., vidi Iovis aram sanguine turparei (= turpari) Enn., ara penatium Ci., ara maxima V., O. = ara ma-gna T. Herkulov žrtvenik na Volovskem trgu (forum boarium) v Rimu, aram condere L., aras ponere V., aram dedicare Ci., aram consecrare deo Ci., simulacra arasque consecrare N., si aram tenens iuraret Ci. = med prisego so se držali žrtvenika, od tod aram tangere V. priseči (prisegati); pl. nam. sg.: filia victima aris admota L., ibat ad antiquas Hecates Perseïdos aras O., talibus orantem dictis arasque tenentem audiit omnipotens V. Pogosta je zveza arae et (ac, atque) foci, arae focique darovališča po svetiščih in hišah, državna in domača svetišča, domovina in dom, država in rodbina: in aris et focis Ci., quos tu et aras et focos relinquere coëgisti Ci., ego pulsus aris, focis, dis penatibus Ci., de aris ac focis decernere Ci., contra aras et focos arma ferre, bellum gerere Ci., aris atque focis bellum parare S., pro aris atque focis certare S., pro aris focisque dimicare L.; tudi samo: relictis aris suis trans maria sequi colonos Sen. ph.; met. pribežališče, zavetišče, zavetje (iskaje varstva so sedali na žrtvenike): tamquam in aram confugitis ad deum Ci., hic portus, haec arx, haec ara sociorum Ci., caput urbis, templum sanctitatis, aram sociorum inflammare Ci., ara tribunatūs Ci., confugere ad aram legum Ci., dextrae firma sit ara meae O., tu citius venias portus et ara tuis O.; pren. Āra Žrtvenik, ozvezdje na južnem nebu: Hyg., Nepae cernes propter fulgentis acumen Aram Ci. poet., pressa Ara O. nizko stoječi žrtvenik. — Kot nom.propr.
a) Ara Ubiōrum Žrtvenik v Ubijcih, postavljen Avgustu na čast, pozneje mesto (zdaj Bad Godesberg pri Bonnu): T.
b) Philaenōn Arae (Φιλαίνων βωμοί) Žrtvenika bratov Filenov (gl. Philaenī), pristaniško mesto ob kartaginsko-kirenski meji: S.; tudi Philaenorum arae: Mel., Plin.

arabarchēs (alabarchēs) -ae, m (gr. ἀραβάρχης, ἀλαβάρχης) arabarh, alabarh, visok oblastnik aleksandrijskih Judov, najbrž višji carinski uradnik za vzhodno Ponilje proti Arabiji: Iuv.; sarkastično o Pompeju, ki se je ponašal s tem, da je carino izdatno pomnožil: Ci. ep. Od tod arabarchia (alabarchia) -ae, f (gr. ἀραβαρχία, ἀλαβαρχία) arabarhovstvo, alabarhovstvo: Cod. I.

Arabēs -bum, acc. pl. -bēs in nav. (gr.) -bas, sg. Arabs -bis, m (gr. Ἄραβες, Ἄραψ) Arabci, Arabec: Ci., L., H. idr., Eoi Arabes Tib. (ker so mislili, da bivajo ob robu oceana proti vzhodu), aspice... Eoasque domos Arabum pictosque Gelonos V., Arabes Scēnītae Plin., Scēnītae Arabes Amm. (Ἄραβες Σκηνῖται), ki živijo pod šotori (v južni Mezopotamiji) in jih T. (Annal. XII, 12) imenuje samo Arabes, Arabes beati.; adj. Arabs -bis arabski: pastor Arabs Pr., messor Arabs Mart.; heterocl. pl. subst. Arabī -ōrum, m Arabci: Aur., sive Getis inferre... bellum Hyrcanisve Arabisve parant V.; met. Arabēs Arabija: palmiferos Arabas reliquit O. in Arabes molles gradietur Cat. — Od tod subst.

1. Arabia -ae, f
a) (sc. terra) polotok Arabija, nav. skupaj s sirskimi stepami, južno Mezopotamijo in severovzhodnim oz. vzhodnim Egiptom: Pl., Ci. ep., Pr., Cu., Mel., Plin.
b) (sc. urbs) Arabija, mesto v Srečni Arabiji (zdaj Aden): Mel.

2. Arabiānus -ī, m Arabec (kot cogn.): Lamp., Vop.

3. Arabissa -ae, f Arabka: Hier. Adj.

1. Arabicus 3 arabski: Pl., Cu., sinus Mel., Plin. Arabski zaliv, Rdeče morje = mare Ar. Mel., lapicidinae Plin., spina Plin.; adv. Arabicē arabsko: Pl. fr., P. F.; subst. Arabica -ae, f (sc. gemma) „arabski dragulj“, menda vrsta kalcedona ali oniksa: Plin.

2. Arabius 3 (starejša in pesn. soobl. Arabicus 3) arabski: Pl., Prisc., limen Pr. (ki piše: Ārabium) z arabskimi zavesami opravljen (po drugih iz arabskega kamna, t.j. belega alabastra).

3. Arabus 3 arabski: Pl., Luc., lapis Plin.

arābilis -e (arāre) oren: Plin.

Arabītae , gen. Arabītōn, m (Ἀραβῖται) Arabiti, ljudstvo ob rečici Arabu (Arabus): Cu.