Franja

Zadetki iskanja

  • arapennis, gl. arepennis.
  • Arar -aris, acc. Ararim (redko Ararin: Cl.), abl. Arare: C., Hirt. (z inačico Ararī), T., m Arar (zdaj Saône), pritok Rodana: C., Hirt., V., Tib., T., Cl. (z nom. Araris) idr.
  • Arātaeus 3, gl. Arātēus in Arātus.
  • Arātēus 3, gl. Arātus.
  • aratia, slabše aracia, -ae, f aracija, neke vrste smokva z belimi sadeži: Plin.
  • arātiō -ōnis, f (arāre)

    1. oranje, ral; poljedelstvo: Plin., arationis iteratio Col., fructuosa aratio Ci.

    2. pl. met. orna zemlja, orno polje, ornica: Pl., ut et segetum arationumque perciperet usum Col., nascitur (calyx) in arationibus Plin.; poseb. zakupna zemljišča, državna posestva v rimskih provincah, ki so se dajala v zakup: arationes grandiferae et fructuosae Ci., arationes Campana et Leontina Ci., arationes et agri Ci., arationes magnas conductas habere Ci.
  • arātiuncula -ae, f (demin. arātiō) njivica, košček zemljišča: Pl., Vulg.
  • Arātīus 3, gl. Arātus.
  • arātor -ōris, m (arāre)

    1. orač: ex oratore arator factus Ci., tauris iuga solvet arator V., diffugit arator omnis et agricola V.; včasih atrib., skoraj kakor adj.: oralen, plužen: cedebat taurus arator equo O., bos arator Suet., Icti.; pren. Arātor ozvezdje Orač: Varr. ap. Serv.

    2. occ. ratar, poljedelec, kmet: Lucr., Tib., gaudet arator igni H., fetūs, quos durus arator... nido implumīs detraxit V., concidere infelix validos miratur arator inter opus tauros O.; poseb. pl. arātorēs desetinski zakupniki, naselniki (na državnih posestvih; prim. arationes pri arātiō): Suet., quot aratores fuerunt agri Mutycensis? Ci., aratores iugera sationum suarum profitentur Ci.; redkeje sg.: sperabam, inquit arator, me ad denarios perventurum Ci.
  • arātōrius 3 (arāre) oralen, plužen: Ambr., boves Paul., Cod. Th.; subst. arātōria -ōrum, n oranica: Cod. Th.
  • arātrō in kontr. artrō -āre (arātrum) setev ponovno preora(va)ti: Plin.
  • arātrum -ī, n (arāre; prim. gr. ἄροτρον) oralo, plug: Ca., Varr., Lucr., V., O., Tib. idr., arator aratrum ipse atque omne instrumentum vendat Ci.; pri ustanavljanju mest so s plugom zaznamovali mestne meje: Casilinum coloniam deduxisti, ut aratrum circumduceres Ci.; čez obzidje osvojenih mest so po starem običaju potezali plug v znamenje, da je mesto razrušeno: cur perirent funditus imprimeretque muris hostile aratrum exercitus insolens S.
  • Aratthus -ī, m (Ἄρατϑος) Arat, epirska reka: L. (tekst. var. Arachthus Araht), Plin. — Soobl. Arethō -ontis, m Aretont: L. (nekateri pišejo: Arachthus).
  • Arātus -ī, m (Ἄρατος) Arat,

    1. Sikijonec, Klinijev sin, ki je svoje rodno mesto (Sicyōn, Σικύων) rešil Nikoklejevega tiranstva, po l.245 je bil vojskovodja ahajske zveze, l.213 pa po zaroti Filipa III. zastrupljen: Ci.

    2. Arat iz Solov (Soli) v Kilikiji, Teokritov prijatelj, ki je okrog l.270 pri Antigonu Gonatu prepesnil delo slovečega knidskega zvezdoslovca Evdoksa (Φαινόμενα καὶ Διοσημεῖα) v poučno pesem v šestercu, ki sta jo polatinila Ciceron in Cezar Germanik: Ci., O. Od tod adj. Arātēus in Arātīus 3 (Ἀράτειος) Aratov, aratski: carmen Ci., Lact., carmina Ci.; abs.: nostra quaedam Aratea Ci. moj prevod Arata.
  • Arausiō -ōnis, f Aravzion, mesto v Narbonski Galiji (zdaj Orange): Mel. Od tod adj. Arausicus 3 aravzijski: Ambr.; Arausiōnēnsis -e aravzionski: urbs (= Arausio) Sid.
  • Araviscī -ōrum, m Araviski, panonsko ljudstvo med Rabo in Donavo: T.
  • Araxēs -is, acc. -en in -em, m (Ἀράξης) Araks,

    1. reka v Veliki Armeniji, ki se izliva v Hvalinsko morje: V., Sen. tr., Lucan., Plin.; met. Poaraksovci, preb. ob Araksu: Stat.

    2. reka v Perzidi: Cu.
  • Arbacēs -is, m (Ἀρβάκης) Arbak, prvi medijski kralj: Vell. — Soobl. Arbactus -ī, m Arbakt: Iust.
  • Arbēla -ōrum, n (Ἄρβηλα) Arbele, naselje v severovzhodni Asiriji ob levem bregu Tigride; tu je 1.X.331 Aleksander Vel. premagal Darija: Cu., Amm.
  • arbita, gl. arbutum.
Število zadetkov: 10000