Franja

arēnātus 3 (arēna) s peskom pomešan: calx Ca.; subst. arēnātum -ī, n(sc. opus) omet iz dveh delov peska in enega dela apna, fini omet: Vitr., Plin.

arēnifodīna -ae, f(arēna in fodīna) peščena jama, peščenek: Varr., Ulp. (Dig.).

arēnivagus 3 (arēna in vagus) po peščinah blodeč: Lucan.

arēnōsus 3 (arēna) peskovit, peščen: ager S., terra O., litus V., Mel., solum Sen. ph.; subst. arēnōsum -ī, n: arbores, quae humi(gen.) arido atque arenoso gignuntur S. v suhih in peščenih tleh; pl. arēnōsa -ōrum, n peščena mesta, peščeni kraji: Plin.

arēnula -ae, f (demin. arēna) droben pesek; v pl. drobna peščena zrna: Plin.

āreō -ēre -uī(prim. gr. ἄζα, ἄζη suša, žar, ἄζω sušim, lat. āridus (ārdus), ārdēre, ārdor, āssus, āssāre, āra)

1. suh biti: aret ager, herba V., siccis humus aret arenis, tellus... sucis aret ademptis O.

2. pren. od žeje suh biti, žejen biti, suho grlo imeti, od žeje giniti: Tantalus aret O., fauces arent O. Večinoma kot adj. pt. pr. ārēns -entis

1. suh, usahel: arva, silva, fluvius, rivus, rosae V., arenae H., saxa O., loca Sen. ph., T., campi Ps.-Q.; subst. neutr. pl.: per arentia trahebat... turbam Sen. ph. skozi žgočo peščenino.

2. pren. od žeje suh, gineč, koprneč, žejen: ora O., arenti ore haurire O., arente fauce trahere pocula H., arentibus siti faucibus L., arentibus siti monstrare fontem Sen. tr.; met.: arens sitis O., Sen. tr. žgoča žeja.

āreola -ae, f (demin. ārea)

1. plan (odprt) prostorček: Plin. iun., Lamp.

2. gredica (na vrtu): Col., Vulg.

Arēopagus (Arēopagos) in Arīopagus (Arīopagos) -ī, m (Ἄρειος πάγος , od tod tudi Arēos pagos: Varr. ap. Aug., Sen. ph., Areios pagus [Arīos pagus]: Val. Max.) Aresov grič, Areopag v Atenah, zahodno od Akropole: Varr. ap. Aug., Ci.; met. areopag, vrhovno sodišče; člani so zborovali v hiši, zgrajeni iz ilovice: Varr., Ci., Sen. ph., Plin. Od tod subst. Arēopagītēs (Arīopagītēs) -ae, m: Ci. ali Arēopagīta (Arīopagīta) -ae, m: Vulg. (Ἀρειο-παγίτης) areopagit, član areopaga; v pl.: Varr., Ci. idr.; apel. (porogljivo): praeclari Areopagitae Ci. ep. nepristranski sodniki; od tod adj. Arēopagīticus 3 areopagitski, areopaški: Sid.

arepennis (arapennis) -is, m=semiiugerum, pol jutra njive: Col., Isid.

Arēs -is, m (Ἄρης) Ares, gr. bog vojne; apel. velik junak: Pl. Od tod adj. Arēus (Arīus) 3 (Ἄρειος) Aresov: Areum iudicium (areopag) T.

ārēscō -ere, āruī (incoh. glag. ārēre)

1. (po)sušiti se, usahniti (usihati): da mihi vestimenti aliquid aridi, dum mea arescunt Pl., cito arescit lacrima, praesertim in alienis malis Ci., nihil lacrimā citius arescit Corn., omnis aruerat tellus Lucan., arescens laurea Ci., arescens truncus, unda T.; pren. o osebah: arescant ipsi siccitate Corn.

2. pren.(od žeje) giniti, omag(ov)ati: arescunt omnia siti perpetua Amm.

Arestoridēs -ae, m (Ἀρεστορίδης , patronim iz Ἀρέστορως) Arestorid, Arestorjev sin (Argus): O.

aretālogus -ī, m (gr.ἀρεταλόγος) blebetač o čednosti, ime zajedljivih filozofov (večinoma cinikov ali stoikov), ki so pri bogataških pojedinah zabavali goste in prodajali svojo modrost s smešno resnobo: Iuv., Suet.

Arĕtē¹ -ēs, f (ἀρετή krepost) Areta, hči starejšega Dionizija Sirakuškega: N.

Arētē² -ēs, f (Ἀρετή) Areta, žena fajaškega kralja Alkinoa: Hyg.

Arethō, gl. Aratthus.

Arethūsa -ae, f (Αρέϑουσα) Aretuza,

I. ime več krajev, jezer in izvirov; poseb.:

1. izvir na otoku Ortigiji pri Sirakuzah: Ci., V., O. idr.; po mitu Nereida, Dianina spremljevalka, ki jo je rečni bog Alfej pod morjem zasledoval do otoka Ortigije: O. Od tod adj. a)Arethūsaeus 3 Aretuzin, aretuški: latices Cl.
b) Arethūsis -idis, acc. pl.-idas, f Aretuzina, aretuška: Syracusae O. c)Arethūsius 3 aretuški, pesn. sirakuški: proles Sil.

2. izvir na Evboji: Plin.

3. izvir v Beotiji: Plin.

4. z ribami bogato jezero v Veliki Armeniji: Plin.

5. mesto
a) v Makedoniji: Plin.
b) v Arabiji: Plin. Od tod subst. Arethūsiī -ōrum, m Aretužani, preb. mak. Aretuze: Plin. —

II. izmišljeno dekliško ime: Pr.

Ārēti..., gl. Arrēti...

Arēus 3, gl. Arēs.

Arēus -ī, m (Ἄρειος) Arej, gr. filozof, Avgustov zaupnik: Sen. ph., Suet.