-
agaga -ae, m (iz ἄγειν) podvodnik: Petr.
-
agalma -atis, n (gr. ἄγαλμα) kip: M.
-
Agamēdēs -is, m (Ἀγαμήδης) Agamed, sin orhomenskega kralja Ergina, ki je s svojim bratom Trofonijem baje sezidal Apolonovo svetišče v Delfih: Ci.
-
Agamemnōn (Agamemnō) -ōnis, acc. -onem in (pesn.) -ona, m (Ἀγαμέμνων) Agamemnon, Atrejev sin, mikenski kralj, gr. vojskovodja pred Trojo; ko se je vrnil iz Troje domov, ga je umoril Ajgist, ljubimec njegove soproge Klitajmnestre: Pl., Ci. idr. Od tod patronim Agamemnonidēs -ae, m (Ἀγαμεμνονίδης) Agamemnonid, Agamemnonov sin = Orestes: Iuv.; adj. Agamemnonius 3 (Ἀγαμεμνόνιος) Agamemnonov: classis L., Mel., Mycenae, phalanges V., res V. Agamemnonova moč, oblast, Orestes V., O., puella Pr. = Iphigenia; subst. Agamemnonia -ae, f (sc. puella ali filia) Agamemnonida, Agamemnonova hči: tres Agamemnoniae O.
-
agamus -ī, m (gr. ἄγαμος) neoženjen(ec): Hier.
-
Aganippē -ēs, f (Ἀγανίππη) Aganipa,
1. izvir na Helikonu v Beotiji, posvečen Muzam in zato navdihujoč pesništvo, prav tako tudi Nimfa tega izvira, hči rečnega boga Permesa: Aonie Ag. V., frigerans Cat., Hyantea O., Plin. Od tod adj. Aganippēus 3 (Ἀγανίππειος) Aganipin, aganipski: lyra Pr. Muzam posvečena, unda Cl.; Aganippicus 3 (Ἀγανιππικός) Aganipin, aganipski: fontes Sid.; Aganippis -idis, f iz Aganipe izvirajoča: Hippocrene O. = Muzam posvečena in navdihujoča.
2. Akrizijeva žena, Danajina mati: Hyg.
-
agapē -ēs, f (gr. ἀγάπη)
1. krščanska ljubezen do bližnjega: Tert.
2. krščanska ljubimka: Eccl.
-
agapētae -ārum, f (gr. ἀγαπηταί) prijateljice in gospodinje neoženjenih duhovnikov v stari krščanski cerkvi: Hier.
-
agaricon (agaricum) -ī, n (gr. ἀγαρικόν) macesnova goba: Plin.
-
Agasīnus -ī, m Agasin, soobl. = Acesīnēs: Mel.
-
agāsō -ōnis, m (agere) konjar, konjski hlapec, hlevar: duo equi phalerati cum agasonibus L., accepti ab agasonibus equi Cu.; tudi mezgar: Ap., mulis strata detrahi iubet binisque tantum centunculis relictis agasones... imponit L.; zaničlj. = sluga neroda (ki bi bolj sodil v hlev kakor za strežbo pri mizi): patinam si frangat agaso H., hic Damast non tressis agaso Pers.
-
Agatha -ae, f (Ἀγάϑη) Agata, mesto v Narbonski Galiji, masilska naselbina: Mel., Plin.
-
Agathoclēs -is in -ī, m (Ἀγαϑοκλῆς) Agatokles, gr. moško ime. Poseb. znani so:
1. Termljan nizkega rodu, rojen l. 361, sirakuški tiran: Ci., L., idr. Od tod adj. Agathoclēus 3 (Ἀγαϑόκλειος) Agatoklejev: Plin., Sil.
2. Cizičan, gr. zgodovinopisec: Ci.
3. vojskovodja Aleksandra Vel.: Cu.
4. gr. filozof in pisec del o kmetijstvu, doma z otoka Hiosa (Chios): Varr., Col., Plin.
-
agathodaemon -onis, m (gr. ἀγαϑοδαίμων) blagodejni duh,
1. gr. ime za egipt. zdravilno kačo, imenovano „knef“ ali „knuf“, ki je pomenila blagotvorno božansko moč v egipč. mitologiji: Lamp.
2. neka rastlina: Ap. h.
3. kraj v Aleksandriji: Iul. Val.
-
Agathyrna -ae, f (Ἀγάϑυρνα) Agatirna, sicilsko mesto: L., Sil. — Soobl. Agathyrnum -ī, n (Ἀγάϑυρνον) Agatiren: Plin.
-
Agathyrsī -ōrum, m (Ἀγάϑυρσοι) Agatirzi, sarmatsko pleme ob reki Mariju, ki so si na roke in obraz risali pike, lase pa si barvali s svetlo modro barvo: Mel., picti V., caeruleo capillo Plin.
-
Agauē (Agāvē) -ēs, f (Ἀγαύη) Agava, gr. žensko ime, poseb.
1. Kadmova in Hermionina hči, Ehionova žena, ki je med bakhantskimi orgijami raztrgala svojega sina Penteja, misleč, da je zver: H., O., Hyg., Lucan.; oseba Stacijeve tragedije: Iuv.
2. neka Nereida: Hyg.
3. neka Amazonka: Hyg.
-
Agaunēnsēs -ium, m Agavenci, preb. helvečanskega mesta Agavna (Agaunum): Ven.
-
Agdestis (Agdistis) (Ἀγδίστις) Agdestis, Agdistis, neko dvospolno bitje iz frigijskega bajeslovja; zaplodil ga je baje Zeus s pečino Agdom (Agdus), Dioniz pa ga je skopil: Arn. Od tod adj. Agdestius 3 Agdestijev: furor, ferocitas Arn.
-
age, gl. agō.