-
aristē -ēs, f arista, neki dragulj: Plin.(tekst. var. enariste).
-
Aristeās -ae, m (Ἀριστέας) Aristea, gr. pesnik: Plin., Gell.
-
aristereōn -ōnis, f (gr.ἀριστερεών) aristereon, vrsta rastl., tudi verbenaca: Plin., Ap. h.
-
Ariste͡us -eī, m (Ἀριστεύς) Aristej, neki Tindarijan: Ci.
-
Aristīdēs -is in -ī, acc. -em in -ēn, m (Ἀριστείδης) Aristid,
1. po pravičnosti znan Atenec, Lizimahov sin, Temistoklov sodobnik in nasprotnik (l.480): Ci., N., O.
2. Aristid iz Mileta, iz zadnjega ali predzadnjega st. pr. Kr.; v obliki (današnjih) novel je napisal pohujšljive „Miletske zgodbe“ (Μιλησιακά , fabulae Milesiae), ki jih je polatinil Lucij Kornelij Sizena: O.
3. kipar, Poliklejev učenec: Plin.
4. tebanski slikar: Plin.
-
aristifer -fera -ferum(arista in ferre) klasonosen, klasoroden: seges Prud.
-
Aristippus -ī, m (Ἀρίστιππος) Aristip iz Kirene, Sokratov učenec in Platonov tekmec, po smrti svojega učitelja ustanovitelj kirenske filozofske šole, katere največje dobro je uživanje (ἡδονή , od tod Aristipovi privrženci οῖ ἡδονικοί); iz te šole se je razvilo epikurejstvo: Ci., H. idr. Od tod adj. Aristippēus 3 (Ἀριστίππειος) Aristipov: illud Aristippeum contemnere Ci. oni Aristipov izrek.
-
aristis -tidis, acc. -tida, f(arista) aristida, „bodična zel“, drugo ime za rastl. holcus: Plin.
-
Aristius 3 Aristij(ev), rim. rodovno ime,
1. M. Aristius Mark Aristij, vojaški tribun pod Cezarjem: C.
2. Aristius Fuscus Aristij Fusk, rim. dramatik, učen retor in slovničar, Horacijev prijatelj: H.
-
Aristō, v gr. obl. Aristōn, -ōnis, m (Ἀρίστων) Ariston,
1. stoik z otoka Hiosa (Chios), Zenonov učenec okoli l.275, ustanovitelj skeptične filozofije: Varr. ap. Non., Ci., Sen. ph. Od tod adj. Aristōnēus 3 (Ἀριστώνειος) Aristonov: vitia Ci.
2. Ariston z Julide (Ἰουλίς) na otoku Keosu, peripatetik v Atenah okoli l.225: Ci.
3. neki Masilijec: Ci.
4. neki slikar: Plin.
5. neki torevt (caelātor): Plin., Gell.
6. Titius Aristo Ticij Ariston, slavni pravoznanec prvega stoletja rim. cesarstva: Plin. iun., Gell., Ulp. (Dig.).
-
Aristobūlus (Aristobūlos) -ī, m (Ἀριστόβουλος) Aristobul,
1. sin judovskega kralja Aleksandra Janaja: Fl.
2. neki slikar: Plin.
-
Aristoclēs -is, m (Ἀριστοκλῆς) Aristoklej,
1. gr. slovničar: Varr.
2. gr. slikar: Plin.
-
Aristoclīdēs -is, m (Ἀριστοκλείδης) Aristoklid, gr. slikar: Plin.
-
Aristodēmus -ī, m (Ἀριστόδημος) Aristodem,
1. tiran v kampanjskih Kumah, pri katerem je umrl pregnani kralj Tarkvinij Ošabni: L.
2. Aristodem iz Metaponta, slavni tragiški igralec v Atenah v Demostenovem času: Ci.
3. neki slikar in kipar: Plin.
-
Aristogītōn -onis, acc. -onem in-ona, m (Ἀριστογείτων) Aristogiton,
1. Atenec, ki je s svojim ljubljencem Harmodijem l.514 ubil tirana Hiparha, zaradi česar so ga Atenci častili kot rešitelja njihove svobode: Ci. idr.
2. atiški govornik, Demostenov sodobnik in nasprotnik: Q.
-
Aristolāus -ī, m (Ἀριστόλαος) Aristolaj, gr. slikar: Plin.
-
aristolochia -ae, f(gr.ἀριστολοχία) podrašec, volovka, rastl., ki se je uporabljala ob kačjem ugrizu in pri težavnem porodu: Ci., Plin.
-
Aristomachē -ēs, f (Ἀριστομάχη) Aristomaha, hči Sirakužana Hiparina, Dionova sestra, tretja žena tirana Dionizija I.: Ci., N., Val. Max.
-
Aristomenēs -is, m (Ἀριστομένης) Aristomen, mesenski poveljnik v drugi mesenski vojni: Val. Max., Plin.
-
Aristōn, Aristōnēus 3, gl. Aristō.