agēa -ae, f (iz gr. ἀγυιά) prehod na ladji, po katerem se pride do veslačev: Enn., Isid., P. F.
Agedincum -ī, n Agedink, glav. senonsko mesto v Lugdunski Galiji: C.
Agelastus -ī, m (ἀγέλαστος, „nikdar se ne smejoči“, torej „Mračni“) Agelast, vzdevek Marka Krasa, ki se baje ni smejal nikoli ali le enkrat v življenju; bil je ded istoimenskega triumvira: Ci., Plin.
agellulus -ī, m (demin. agellus) njivica, poljce, posestevce: Arn.
agellus -ī, m (demin. ager) njivica, malo zemljišče, posestevce: Varr., N. idr., agellus eum non satis alit Ci.
agēma -atis, n (ἄγημα = agmen četa) agemat = izbrana četa mak. vojske: Cu., ala M ferme equitum, agema eam vocabant L.
Agēnōr -oris, m (Ἀγήνωρ) Agenor, Kadmov oče, Finejev oče ali ded, praded Didone, kot feničanski heroj po mitu Belov brat, sin Neptuna in Libije: V., O., Val. Fl. Od tod adj. Agēnoreus 3 Agenorjev: bos O. Evropin bik (ozvezdje), domus O. Kadmova, toda tecta Val. Fl. Finejeva hiša; pren.
1. feničanski: ahenum Mart., ahena Sil.
2. kartažanski: arces Sil. = Kartagina, ductor Sil. = Hazdrubal ali Hanibal, Agenorei nepotes ali subst. Agēnoreī -ōrum, m Agenorjevi vnuki = Kartažani: Sil. Patronim Agēnoridēs -ae, m (Ἀγηνορίδης) Agenorid, Agenorjev potomec = Cadmus: O., Mart. ali = Perseus: O. ali = Phineus: Val. Fl., tudi = Kartažan, Feničan: Sil. (z gen. pl. Agēnoridûm).
Agenoria (Agerōna) -ae, f (agere) Agenorija (Agerona), rim. boginja delavnosti: Aug.
Denthaliās (-ātis) ager Dentalijsko primestje (Δενϑάλιοι, mesto ob mesensko-lakonski meji): T.
ă̄ger1 -grī, m (agere, ager, pravzaprav „kraj, kamor se goni živina na pašo“)
1. polje, njiva, zemljišče: agri arvi et arbusti et pascui Ci., ager est, qui arari aut coli possit Ci., unus ager CCC milia tritici dat Ci., agrum colere Ci., ager fertilis, fructuosus, agri frugiferi, lati atque uberes Ci., ager uber, fertilissimus L., agri ac pecoris magis quam belli cultor S., agros prolatare T.; ager = drevesnica: Gell.; ager decumanus Ci. desetinska zemlja; met.: homo ab agro remotissimus Ci. vsemu kmetovanju tuj; agrīcultūra -ae, f (tudi cultura ali cultus agrorum) ali agrīcultiō -ōnis, f poljedelstvo, kmetijstvo: Ci.; agrīcultor -ōris, m poljedelec, kmetovalec: Ci.
2. (v prozi nav. pl.) ravna zemlja, plano polje
a) (v naspr. z mestom) vas, kmetje (v zvezah: na kmete, na kmetih, s kmetov): neque agri neque urbis odium me unquam percipit Ter., permulti et ex urbe et ex agris se in illa castra conferunt Ci., non solum ex urbe, verum etiam ex agris ingentem numerum perditorum hominum collegerat Ci., in agris erant tum senatores Ci. na kmetih, po letoviščih, vastati agri sunt, urbs assiduis exhausta funeribus L.
b) (v naspr. z vasjo) prosto polje, plano (na planem), pod milim nebom: modo ruri esse, modo in urbe, saepius in agro Cels.
c) (v naspr. z gorami) dolina: ignotos montes agrosque salutat O.
č) (v naspr. z morjem) in agrum v polje, proti kopnemu, proti suhi zemlji: arx Crotonis una parte imminens mari, altera parte vergente in agrum L., pars muri versa in agros L.; occ. in agrum (zemljemersko) = (noter) v polje, v dolžino (naspr. in fronte, in frontem = v širino): mille pedes in fronte, trecentos cippus in agrum hic dabat H. steber je oznanjal, da meri prostor 1000 čevljev v širino, 300 čevljev v dolžino (= 300000 kvadratnih čevljev).
3. kaki občini pripadajoče zemljišče, ozemlje, pokrajina, okraj, obmestje: amnis per Assorinorum agros fluit Ci., agris et urbibus et nationibus rem publ.... auxerunt Ci., Suessiones... latissimos feracissimosque agros possidere C.; večinoma kolekt. v sg.: ager Arretinus S., Tusculanus, Veiens Ci., Noricus C., in agro Troade, Falerno N., ille cives suos agro atque urbibus augeri maluit quam... N., his civitas data agerque trans Anienem L. Poseb. ager publicus državno zemljišče, privojevana zemlja, ki so jo ali prodajali (agri quaestorii) ali razdeljevali svetiščem (agri consecrati) ali odkazovali posameznikom (viritim) in celim občinam, nekaj pa je je ostalo za pašnike (scripturae): iubet eosdem decemviros omnibus agris publicis pergrande vectigal imponere Ci.
āger2, gl. opombo pri agger.
agērātos -on (gr. ἀγήρατος) nestarajoč se, neostarljiv: aeon Tert.; subst. agērāton -ī, n (gr. ἀγήρατον) agerat, neka dišavnica: Plin.
Agēsilāus -ī, m (Ἀγησίλαος) Agezilaj,
1. slavni špart. kralj od l. 397 do 361: N., Iust.
2. Plutonov vzdevek = vladar narodov, ker pride vse človeštvo v njegovo kraljestvo in pod njegovo oblast: Lact.
Agēsimbrotos -ī, m (Ἀγησίμβροτος) Agezimbrot, pomorski poveljnik z Rodosa, ki se je boril proti mlademu Filipu Makedonskemu: L.
Agēsipolis -idis, m Agezipolis, sin Kleombrota, špart. kralj okrog l. 200: L.
Aggar n, indecl. Agar, mesto na severni afr. obali: Auct. b. Afr.
aggārriō (adgarriō) -īre blebetati komu: nugulas ineptas M.