Franja

Albinovānus 3 Albinovan(ov), ime rim. plemena. Poseb. znana sta:

1. C. Albinovanus Pedo Gaj Albinovan Pedon, epski pesnik, Ovidijev prijatelj: O., Q., Sen. ph.

2. Celsus Alb. Celz Alb., lirski pesnik, Tiberijev tajnik, Horacijev prijatelj: H.

Albintemelium (Albintimilium) gl. Intemeliī.

albīnus -ī, m (albus) = albārius, štukater: Cod. Th.

Albīnus -ī, m Albin, priimek, zlasti Postumijevega rodu, iz katerega je poseb. znan A. Postumius Albinus Avel Postumij Albin, konz. l. 151, zelo izobražen mož, ki je napisal rim. zgodovino v gr. jeziku: Ci., Gell. Nekega oderuha Albina omenja: H.

Albiōn -ōnis, f Albion, staro ime Britanije: Plin.

Albis -is, acc. -im, abl. -ī, m reka Laba: Vell., Mel., Plin., T., Cl.

albitiēs -ēi, f ali albitiō -ōnis, f (albus) belina, beljava: Ap. h.

albitūdō -inis, f (albus) belina: capitis Pl. sivi lasje.

Albium Ingaunium (Albium Intemelium) gl. Ingaunī, Intemeliī.

Albius 3 (albus) Albij(ev), ime rim. rodu. Znani so poseb.:

1. Albius Tibullus Albij Tibul, najznamenitejši rim. elegik, Horacijev prijatelj: H.

2. Statius Alb. Oppianīcus Stacij Albij Opijanik, rim. vitez iz Larina, umoril je svojega svaka Avrija in dva svojih sinov ter poizkusil usmrtiti tudi svojega pastorka Avla Kluencija, da bi si pridobil njegovo premoženje. Ko ga je Kluencij l. 74 tožil, se je najprej skušal rešiti s podkupovanjem sodnikov; ko se mu to ni posrečilo, je šel, da bi se izognil obsodbi, prostovoljno v pregnanstvo, kjer je l. 69 umrl: Ci.

3. njegov istoimenski sin, ki je na prigovarjanje svoje mačehe obtožil Kluencija podkupovanja in zastrupitve svojega očima: Ci.

4. Sabinus Albij Sabin Albij, Ciceronov sodedič: Ci. ep. Nekega sicer neznanega Albija omenja H. (Sat. I, 4, 29 in 109). — Od tod adj. Albiānus 3 Albijev: iudicium, pecunia (starejšega Stacija Albija Opijanika) Ci., negotium (s Sabinom Alb. zaradi prodaje dediščine na dražbi) Ci.

albō -āre (albus) (po)beliti: Prisc.

albogalērus -ī, m (albus in galērus) bela kapa, ki jo je nosil flamen Dialis: P. F.

albogilvus 3 (albus in gilvus) belo rumenkast: Serv.

albor -ōris, m (albus) belina, beljava: Non., Vulg., alb. ovi Plin. Val., Pall. = beljak, v pl.: ovi albores Cael.

Albrūna -ae, f (ger. Alf-run = „z runsko [čarodejno] močjo elfov obdarjena“; prim. ger. Elfe in run) Albruna, germanska vedeževalka: T.

albūcus -ī, m (albus)

1. zlatoglavovo steblo: Plin.

2. zlatoglav sam: Ap. h., Isid.

albuēlis -is, f (albus) „belika“, neka nam neznana vrsta trte: Plin., Cels. ap. Col.

albūginōsus 3 (albūgō) zlateničen: P. Veg.

albūgō -inis, f (albus) belina, bela lisa, bela pega: iumentorum Plin., oculi Plin., Vulg. bela pega v očesu (kot bolezen), in capite Plin. prhljaj.

Albula, gl. albulus.