-
alcēs -is ali alcē -ēs acc. -ēn, pl. -ēs, f los: C., Plin., Vop.
-
Alcēstis -tidis, acc. -tin in -tim, f (Ἄλκηστις) Alkestida, tudi Alcēstē -ēs, f (Ἀλκήστη) Alkesta, Pelijeva hči, žena ferskega vladarja Admeta, za katerega je prostovoljno umrla: Iuv. in Hyg. (z acc. -tim), Mart. (z acc. -tin), Macr. (z gen. -tidis); snov Evripidove tragedije: Macr., Levijeve tragedije: Gell.
-
Alce͡us -eī in -eos, m (Ἀλκεύς) Alkej, Perzejev sin, Amfitrionov oče, Herkulov ded: Serv. Od tod patronim Alcīdēs -ae, voc. Alcīdē, m (Ἀλκεΐδης) Alkejev potomec = Herkul: V., H., O., Sen. tr., Aus.
-
Alcibiadēs -is, acc. -em, redko -ēn, m (Ἀλκιβιάδης) Alkibiad, gr. moško ime.
1. Alkibiad Atenec, atenski vojskovodja in državnik, Klinijev in Dinomahin sin, Periklejev nečak, Sokratov učenec, roj. l. 450, umrl l. 404: Ci., N., Plin., Iust., Arn.
2. Alkibiad Lakedemonec, živel je v času vojne Rimljanov z Ahajci: L.
-
alcibium -iī, n (gr. ἀλκίβιον) rastl. alkibij; njene korenine in listi so baje dobro zdravilo proti kačjemu piku: Plin.
-
Alcidamās -antis, m (Ἀλκιδάμας) Alkidamant,
1. Elejan, Gorgijev učenec, retor: Ci., Q.
2. Alkidamant s Keja (Κέως); njegova hči Ktesila se je po smrti spremenila v belega goloba: O.
3. neki borilec: Stat.
-
Alcidēmos -ī, f (Ἀλκίδημος =) „Ljudomočna“, mak. priimek Atene: L.
-
Alcīdēs, gl. Alce͡us.
-
Alcimachus -ī, m (Ἀλκίμαχος) Alkimah, sloveči gr. slikar: Plin.
-
Alcimedē -ēs, f (Ἀλκιμέδη) Alkimeda, Avtolikova hči, Ezonova žena, Jazonova mati: O., Hyg.
-
Alcimedōn -ontis, m (Ἀλκιμέδων) Alkimedont, ime nekega sicer neznanega torevta (umetnika rezbarja): V.
-
Alcimeō, gl. Alcmaeō.
-
Alcimus -ī, m (Ἄλκιμος) Alkim, lat. nom. propr.
1. Latīnus Alcimus Avītus Alethius Latin Alkim Avit Aletij, lat. retor in napisničar ok. l.360 po Kr.: Aus.
2. Alc. Ecditius Avītus Alkim Ekdicij Avit, dunajski škof, krščanski pisatelj in pesnik, umrl l. 525 po Kr.: Isid.
-
Alcinous -ī, m (Ἀλκίνοος) Alkinoj, iz Odiseje znan fejaški kralj na otoku Sheriji, Navzikajin oče, ki je gostoljubno sprejel Odiseja: O., Pr., Hyg., cautes Alcinoi O. = sherijske kleči, Alcinoi iuventes H. = nasladna, mehkužna mladina; zelo lepi so bili Alkinojevi vrtovi: Alcinoi silvae V., Alcinoi pomaria Stat.; od tod (preg.): poma dare Alcinoo O., Mart. = „posodo k lončarju nositi“.
-
Alcis -idis, f (Ἀλκίς iz ἀλκή moč, srčnost) Alkida, mak. priimek Minerve: quam (Minervam) vocant Alcidem L. (drugi pišejo Alcidemon; gl. Alcidēmos).
-
Alcīs m (ni dognano, ali je ta obl. nom. pl.: Alx, Alcis, ali dat. pl.: Alcī -ōrum) Alka (du.), naharvalsko dvojno božanstvo, katerega pomen je nejasen; primerjati se da z Dioskuroma: T.
-
Alcisthenē -es, f (Ἀλκισϑένη) Alkistena, gr. slikarka: Plin.
-
Alcithoē -ēs, f (Ἀλκιϑόη „močna in hitra“) Alkitoja, Minijeva (Minyas) hči: O.
-
Alcmaeō (Alcmeō), redkeje Alcmaeōn (in v razširjenih obl. Alcumaeō, Alcumaeōn, Alcumeō, Alcimeō) -onis m (Ἀλκμαίων, Ἀλκμέων) Alkmeon (Alkumeon, Alcimeon),
1. Amfiarajev in Erifilin sin, ki je na očetovo povelje usmrtil svojo mater ter nato zblaznel: Acc. fr., Ci., Hyg.; snov Enijeve tragedije: Ci. — Soobl. Alcumēus -ēi, m Alkumej: Pl. — Od tod adj. Alcmaeonius 3 Alkmeonov: furiae Pr. ki preganja Alkmeona.
2. filozof in zdravnik iz Krotona, Pitagorov učenec: Ci.
-
Alcmān -ānis, acc. -āna, m (Ἀλκμάν) Alkman, gr. pesnik od iz lidijskih Sard, živel v letih 670—640: Vell., Plin. Po njem se imenuje neki lirski metrum Alcmānium metrum alkmanski metrum: Serv.