Franja

Alcmēnē -ēs, v lat. obl. Alcmēna -ae, predklas. Alcumēna -ae, f (Ἀλκμήνη) Alk(u)mena, Elektrionova hči, žena Amfitriona iz Teb, z njim Ifiklova mati, z Zevsom Heraklejeva mati: Luc. fr., Pl., Ci., O., Pr., Sen. tr. idr.

Alcōn, lat. Alcō, -ōnis, m (Ἄλκων) Alkon, gr. moško ime. Poseb.:

1. Atrejev sin: Ci. (z nom. Alco).

2. sicilski slikar: O.

3. tebanski bronar: Plin. (z nom. Alcon).

4. izmišljeno pastirsko ime: V.

5. neki suženj: H.

6. neki Sagunčan: L. (z nom. Alco).

Alcumaeō(n), Alcumeō, Alcumēus, gl. Alcmaeō.

alcyōn (halcyōn) -onis, acc. pl. -onas, f (ἀλκυών, at. ἁλκυών) zimorodek, vodomec: Pac. ap. Varr., Pr., Plin., P. F.; ki se nanaša na Alkiono (gl. Alcyon ē) in Ceika: dilectae Thetidi alcyones V., alcyones solae, memores Ceycis amati O. Od tod adj. alcyonēus 3 (ἀλκυόνειος) ali alcyonius 3 (ἀλκυόνιος) zimorodkovski, vodomski: dies alcyonei Col. ali dies alcyonii Varr., tudi dies alcyonides (ἀλκυονίδες ἡμέραι) Plin. = alcēdōnia -ōrum, n (gl. alcēdō) zimorodkovski dnevi = doba morske tišine, ko zimorodek baje vali, alcyonēum (halcyonēum) medicamen vodomsko zdravilo = „morska pena“, baje dobro zdravilo zoper pege na obrazu; imeli so jo za izvržek zimorodkovih gnezd: medicamina e volucrum nido, ore fugant maculas, halcyonea vocant O.; enako tudi subst. alcyonēum -ēi, n: Plin. in alcyonium (halcyonium) -iī, n: Cels.

Alcyonē (Halcyonē) -ēs, f (Ἀλκυόνη) Alkiona (Halkiona),

1. Eolova hči, vrgla se je v morje, ko je videla, da ženejo valovi njenega moža Ceika (Ceyx) mrtvega k obali; Tetida je oba spremenila v vodomca (prim. alcyōn); O., v pl.: Arn.; od tod alcyonē = alcyōn: Sen. tr., Val. Fl., Stat.

2. Atlantova hči, ena izmed Plejad: O.

3. Meleagrova žena, sicer imenovana Kleopatra: Hyg.

Alea -ae, f (Ἀλέα)

1. Aleja, arkadijsko mesto: Plin.

2. Alej(sk)a, Minervin priimek, pod katerim so jo častili v Arkadiji, zlasti v Aleji, Mantineji in Tegeji: Stat.

ālea -ae, f

1. kocka: iacta alea est (znameniti Cezarjev izrek, ko se je po dolgem obotavljanju odločil prekoračiti Rubikon) Suet., iudice fortunā cadat alea Petr.

2. met. kockanje, potem sploh igra na (slepo) srečo, slepa igra (lex Titia et Publicia et Cornelia je prepovedovala vsako tako igranje razen meseca decembra ob saturnalijah): aleā ludere Ci., H. idr. (šele poklas. aleam ludere Suet., Iuv., Dig.) kocke metati, kockati, in aleā ludere aliquid Dig. kockati za kaj, scriptae, quibus aleă luditur, artes O., si luditur aleă pernox Iuv., provocare aliquem in aleam, ut ludat Pl., aleae ludendae causā Icti., id, quod in alea lusum est Icti. kar se je pri slepi igri (pri igri na srečo) izgubilo, quod in alea perdiderat Ci., in lustris, popinis, alea, vino tempus consumere Ci., qui pecuniam... aleā absumpsit Sen. ph., de alea condemnatus ali lege, quae de alea est, condemnatus Ci. obsojen kot igralec na srečo, quantum aleā quaesierit Plin. je dobil, aleam exercere T. vneto kocke metati, aleae indulgere, aleā se oblectare, prosperiore alea uti Suet., lusus aleae Suet.

3. pren. drzen (nevaren) poskus ali dejanje, drzno početje, pogum, nevarnost, negotovost izida, slepa sreča, naključje, slučaj: Varr. idr., periculosae plenum opus aleae H., alea quaedam inest hostiis deligendis Ci., in dubiam imperii servitiique aleam ire L. poskusiti negotovo igro za..., alea tanti casūs, filios in aleam eius casūs non committere L., alea belli L., fati Lucan., aleam subire Col., aleam adire Sen. ph., M. Tullius extra omnem ingenii aleam positus Plin. o čigar duhovitosti ni niti najmanj podvomiti, ancipitis machinae subire aleam Ap., (quasi) aleam emere Icti. na (slepo) srečo kupiti kaj.

āleāris -e (ālea) ki spada h kockanju ali k slepi igri, igrski: Cael.

āleārius 3 (ālea) = āleāris: Pl., Amm.

āleātor -ōris, m (ālea) kockar, igralec na srečo (ki živi od igre; te vrste ljudje so bili večinoma zloglasni prekanjenci, ki so jih zato v Ciceronovi dobi imeli za brezčastne, od tod aleator pogosto psovka sleparjem): Pl., Q. idr., cavet mimis, aleatoribus, lenonibus Ci., in his gregibus omnes aleatores,... omnes impuri impudicique versantur Ci.

āleātōrius 3 (āleātor) ki spada h kockanju ali k igralcu na srečo, igralski, igrski: Augustus ap. Suet., Gell., Sid., P. F., damna Ci. izgube pri igri.

ālēc, gl. allēc.

Ālēctō (Āllēctō) nom. in acc., f (Ἀλ[λ] ῃκτοῦς) Alekto (gen. -te), ena izmed treh Furij: V.

alectoria (sc. gemma) -ae, f (ἀλέκτωρ petelin) alektorija, „petelinovec“, dragulj, baje v želodcu domačega petelina: Plin.

alectoros lophos (alectorolophos) -ī, f (gr. ἀλέκτορος λόφος) bot. planinski petelinji greben, čisto lat. crista (galli): Plin.

ālēcula, gl. allēcula.

Alēïī campī, pesn. Alēia arva O. (Ἀλήϊον πεδίον) Alejska poljana, žitorodna ravnina v Kilikiji med rekama Piramom in Sarom: Plin. Ljud. etim. je to ime izvajala iz ἄλη „blodišče“, ker je baje Belerofont tam blodil, ko ga je zadela in oslepila Jupitrova strela: qui (Bellerophon) in campis maerens errabat Aleis (skrč. iz Alēiis) Ci. poet. (Tusc. III, 26, 63).

Alemann..., gl. Alamann...

Alēmōn -onis, m (Ἀλήμων Hom. „klatež“, „potepuh“) Alemon, Miscelov (Myscelos) oče, ustanovitelja krotonskega mesta: O. Od tod patronim Alēmonidēs -ae, m (Ἀλημονίδης) Alemonov potomec (= Myscelos): O.

Alemōna (Alimōna) -ae, f (alere) Alemona (Alimona), rim. boginja zaščitnica in rednica nežnega telesnega ploda: Tert.