Franja

Zadetki iskanja

  • Clīnia -ae, m (Κλεινίας) Klinija, oseba pri: Ter.
  • Clīniadēs -ae, m (Κλεινιάδης) Kliniad, Klinijev sin: O.
  • Clīniās -ae, m (Κλεινίας) Klinija,

    1. Alkibiadov oče: N.

    2. neki Kretčan, oseba pri Plat.: Ci.
  • clīnicē -ēs, f (gr. κλινική, sc. τέχνη) zdravnikova vednost (prisotnost) ob bolniški postelji, klinika: Plin.
  • clīnicus -ī, m (gr. κλινικός)

    1. zdravnik ob bolniški postelji, klinik: cl. Herodes Mart., deus (= Aesculapius) Prud.

    2. ležeči bolnik: Cypr.

    3. pripravljavec mrtvaškega odra: Mart.
  • clīnopalē -ēs, f (gr. κλίνη in πάλη) borba v postelji = telesni spoj: Domitian. ap. Suet.
  • clīnopodion -iī, n (gr. κλινοπόδιον) bot. mačkovo zelje: Plin.
  • clīnopūs -podis, m (gr. κλινόπους) posteljna noga: Luc. ap. Macr.
  • Clīō -ūs, f (Κλειώ) Klio (gen. Klie),

    1. Muza zgodovinopisja: H., O.; apel. sploh Muza: Iuv.

    2. Nimfa, Okeanova hči: V.
  • clipeō (st.lat. clupeō, napačno clypeō) -āre -āvī -ātum (clipeus, clupeus)

    1. oščititi: chlamyde contra astu clupeat brachium Pac. ap. Non.; sicer le pt. pf. clipeātus (clupeātus) 3 oščiten, s ščitom, ščitonosen: acies Cu., agmina V., Sil.; enalag.: seges clipeata virorum O.; subst. clipeātī (clupeātī) -ōrum, m vojaki s ščiti, ščitonosci (ἀσπισταί), posebni voj. oddelki: frontem adversus clipeatos habebat L., in proris clipeatos locaverat Cu.; v sg. clypeātus -ī, m: Pl.

    2. clipeāta imago doprsje (prim. clipeus 2. č): Macr.
  • clipeolum -ī, n (demin. clipeum) ščitek: Hyg.
  • clipeus, star. clupeus, -ī, m, redkeje (neklas.) clipeum (clupeum, napačno clypeum) -ī, n

    1. okrogel ščit iz medi ali z medjo okovan (prim. parma, scūtum): gestandus peregre clipeus Pl., (Epaminondas) quaesivit, salvusne esset clipeus Ci., cum maximis clipeis... uterentur N., arma clupeus sarisaeque illis L., nec clipei currusve sonant V., bella movet clipeus O., arma his imperata galea, clipeum, ocreae, lorica, omnia ex aere L., clipeum ingens V., clupeus rotundus est et ex aere Plin.; preg.: clipeum post vulnera sumere O. = kaj prepozno storiti; pren. ščit = zaščita, zaščitnik: Cl.

    2. pren. (o ščitastih stvareh)
    a) (nebesni) svod: in altisono caeli clipeo Enn. ap. Varr.
    b) sončna obla: ipse dei clipeus... mane rubet O.
    c) ščitast, okrogel izpodnebnik, ščitast meteor: Sen. ph., Plin.
    č) na ščitasti plošči vrezano doprsje, poprsje, medaljon: Plin. (z obl. clupeus), Dig., clipeum argenteum... cum imagine Barcini Hasdrubalis L., clipea inaurata L., decretus est ei clipeus aureus Suet., clipeus auro et magnitudine insignis T.
    d) okrogla kovinska plošča, ki so jo spuščali v kurišče: Vitr.
  • Clīsthenēs -is, m (Κλεισϑένης) Klisten, at. državnik in govornik, ki je l. 510 Solonovo ustavo preosnoval v demokratskem smislu: Ci.
  • Clitae, gl. Cilicēs.
  • Clītarchus -ī, m (Κλείταρχος) Klitarh, gr. zgodovinopisec, spremljevalec Aleksandra Vel.: Ci., Cu., Q.
  • clītellae -ārum, f (*clīnō) tovorno sedlo za osle in mezge s tovornimi koši ob straneh: Pl., Ci. ap. Q., L., hinc muli Capuae clitellas tempore ponunt H., clitellas asino imponere Ph.; preg.: clitellae bovi sunt impositae (gl. bōs).
  • clītellārius 3 (clītellae) s tovornim sedlom opremljen, tovorno sedlo noseč: asinus Ca., mulus Pl., Ci., Ph., Col.; šalj.: homines Pl.
  • Clīternia -ae, f Kliternija, larinsko mesto: Mel., Plin.
  • Clīternum -ī, n (Κλείτερνον) Kliteren, ekvovsko mesto; od tod adj. Clīternīnus 3 kliternski: colei Ci. ep.; subst. Clīternīnī -ōrum, m Kliternci, preb. Kliterna: Plin.
  • Clītomachus -ī, m (Κλειτόμαχος) Klitomah, Kartažan, akademijski filozof, Karneadov učenec: Ci.