Franja

Zadetki iskanja

  • coāxō1 (coāssō) -āre -ātus (cum in āxis = āssis) delati, polagati pod: Vitr.
  • Cobarēs -is, m Kobar, perz. moško ime. Poseb.

    1. Medec pri Besu: Cu.

    2. poveljnik v Parsagadah: Cu.
  • cōbiō, gl. gōbiō.
  • cōbion -iī, n kobij, neke vrste mleček: Plin.
  • cōbius, gl. gōbius.
  • Cōcalus -ī, m (Κώκαλος) Kokal, sicilski kralj, ki je sprejel Dedala in ubil ali dal ubiti Minoja, njegovega sovražnika, ki ga je zasledoval z vojsko: O., Hyg., Iust. Od tod patronim Cōcalidēs -um, f Kokalide, Kokalove hčere: Sil.
  • Coccēius 3 Kokcej(ev), ime rim. rodu. Poseb.

    1. L. Cocceius Nerva Lucij Kokcej Nerva, pravnik in državnik, ki je l. 40 z Mecenatom in Azinijem Polionom izposloval brundizijsko pogodbo med Oktavijanom in Antonijem ter l. 37 tudi posredoval med njima, konz. l. 36: H.; pl. Coccei možje, kakršen je bil Kokcej: Sen. ph.

    2. M. Cocc. Nerva Mark Kokcej Nerva, sloveči pravnik v Tiberijevem času, consul suffectus, katerega leta, ni znano, gotovo pa pred l. 24 po Kr., umrl l. 33 po Kr.: T., Front., Dig.

    3. njegov istoimenski vnuk, pretor l. 65 po Kr., konz. l. 71 po Kr., rim. ces. od l. 96 do 98 po Kr.: T., Aur., Eutr.
  • coccinātus 3 (coccinum) v škrlat oblečen: Mart., Suet.
  • coccineus 3 (coccum) škrlaten, škrlatast: pallium Petr., Vulg., lacernae Mart., paludamentum Iust., vitta, funiculus, lana Vulg.
  • coccinus 3 (coccum) škrlaten, škrlatast: acini Plin., gausapa Petr., aluta Mart., laena Iuv.; subst. coccinum -ī, n škrlatna nit, tkanina, obleka: Hier., Vulg.; coccina -ōrum, n škrlatna oblačila: Mart.
  • coccolobis -is, f kokoloba, hispansko ime trte, sicer imenovane basilica: Col. (z acc. coccolobem), Plin. (z acc. coccolobin).
  • coccum -ī, n (gr. κόκκος)

    1. škrlatnica, žuželka, ki živi na hrastu (imenovanem po njej Quercus coccifera, Linn. = škrlatni hrast, divja komorika); s to žuželko so škrlatili: Plin.; met.
    a) iz škrlatnice pridobivana temno rdeča barva, škrlat: cocco tincta vestis H., has eius (roboris) dotes ilex solo provocat cocco Plin., cocco rubere Mart.
    b) škrlatna nit: Suet.
    c) škrlatno oblačilo: Sil., Fr.

    2. coccum Cnidium, gl. Cnidus.
  • Coccus -ī, m (Κόκκος) Kok, atiški govornik: Q.
  • coccȳgia -ae, f (gr. κοκκυγέα) bot. jelenski rog: Plin.
  • coccȳmelum -ī, n (gr. κοκκύμηλον) „kukavičje jabolko“ = sliva: Cloatius ap. Macr., Isid.
  • coccȳx -ȳgis, m (gr. κόκκυξ) kukavica: Plin.
  • cocētum -ī, n (gr. κυκητόν) jed mešanica iz medu in maka: P. F.; toda: Nestoris c. Tert. (prost prevod Homerjevega κυκεών) jed mešanica iz ječmenove kaše, sira in vina.
  • cochlea (coclea) -ae, f (gr. ὁ κοχλίας)

    I.

    1. polž: Ci., S., H. idr., c. nudae Plin. polži brez lupine (hišice); poseb. véliki vrtni polž: Varr.

    2. met.
    a) polžja lupina, polžja hišica: Mart., in cochleam Cels., Col. ali per cochleam Vulg. po polževo zavito, polžasto.
    b) vijak: Vitr., Plin.
    c) „vodni polž“, neko črpalo: Vitr.
    č) lahko gibljiva vrata: Vitr.
    d) stolp s polžastimi stopnicami: Vulg., Isid.

    — II. cochleae (ponesrečeno iz κάχληκες, κόχληκες) kremenčki: Cael.
  • cochlear (coclear) -āris, n (iz *coc[h]leāli: coc[h]lea I. 1.)

    1. žlica, s katere koničastim koncem so snemali polže iz lupin, s širšim in izvotljenim koncem pa so jedli jajca in druge mehke jedi: Cels., Col., Plin., Petr.

    2. jedilna žlica kot mera za tekočine, poseb. v zdravilstvu: Col., Plin. — Soobl. Coc(h)leāre -is, n: Mart.
  • cochleāris (cocleāris) -e (coc[h]lear) ene (jedilne) žlice (gen. sg.) kot mere: cocleari mensurā Plin. po žlici (žlicah); subst. cochleāris -is, m žlica: Ven.
Število zadetkov: 10000