Franja

Amalthēa -ae, f (Ἀμάλϑεια) Amalteja,

1. Nimfa, hči kralja Melisa na Kreti, ki je s kozjim mlekom vzredila Zevsa: Hyg.; po drugi bajki koza, ki je dojila Zevsa: njen rog (cornu copiae) med zvezdami, simbol obilja: O. Od tod Amalthēa -ae, f (Ἀμάλϑεια) Amalteja, ali Amalthēum -ēī, n in Amalthīum -iī, n (Ἀμαλϑεῖον) Amaltej, staro Amaltejino svetišče blizu Atikovega vaškega posestva ob reki Tijamiju v Epiru; to svetišče je Atik olepšal s platanovjem, gr. napisi in ploskovitimi reliefi, ki so se nanašali na bajko o Amalteji, ter tako spremenil kraj v prijetno letovišče: Ci. ep. Po tem svetišču je posnel Cicero svoj Amaltej na posestvu pri Arpinu: Ci. ep.

2. neka Sibila: Varr. fr., Tib., poistovetena s kumsko: Lact.

amalusta -ae, f (najbrž izpeljanka iz gr. ἀμαλός, at. ἁμαλός mehek, nežen) kamilica: Ap. h.

āmandātiō -ōnis, f (āmandāre) napotilo, odprava, pregon: rusticana relegatio et amandatio Ci. napotilo na kmete.

āmandō, redkeje (a tudi v dobrih rokopisih) āmendō, -āre -āvī -ātum odkazati komu kam, bodisi zaradi svoje varnosti, bodisi ker se je komu s čim zameril, koga napotiti, odpraviti (odpravljati), odposlati (odpošiljati), izgnati, pregnati (preganjati): me expulso, Catone amandato Ci., amandarat hunc sic, ut esset in agro ac tantummodo aleretur ad villam Ci., amandat hominem quo? Lilybaeum fortasse Ci., am. aliquem extra Italiam aliquo L., Claudius Labeo, quem... amandatum in Frisios diximus T.; pren. oddaljiti: Ambr., natura res similes procul amandavit a sensibus Ci.

amandus, amāns, amanter, gl. amō.

Amānicus, Amāniēnsēs, gl. Amānus.

Amantia -ae, f (Ἀμαντία) Amantija mesto in pokrajina v gr. Iliriji nedaleč od Akroceravenskega predgorja: Ci., C. Od tod preb.: Amantīnī -ōrum, m: C. (drugi berejo Amantiānī -ōrum, m), Plin., tudi Amantēs -um, m: Plin. Amantijci.

āmanuēnsis -īs, m (= ā manū servus) pisar, tajnik, navadno suženj ali osvobojenec: Suet., Paul.

Amānus -ī, m (Ἀμανός) Aman, del gorovja Tavra v Mali Aziji, razvodje med Sirijo in Kilikijo: Ci. ep., Lucan., Mel., Plin. Od tod adj. Amānicus 3 amanski, zlasti Amānicae pylae (Ἀμανικαὶ πύλαι) Amanska vrata (čisto lat. portae Amani montis Plin.), prelazi, ki vežejo Sirijo in Kilikijo: Cu.; subst. Amāniēnsēs -ium, m Amanjani, preb. amantske gore: Ci. ep. — Kot rim. nom. propr. Amānus -ī, m Aman: Sil.

amāracinus, gl. amāracus.

amaracion, gl. amethystus.

amāracus -ī, m f in amāracum -ī, n (gr. ἀμάρακος, -ον)

1. dišeči, mehkolistni majaron: V., Cat., Plin. Od tod adj. amāracinus 3 (ἀμαράκινος) majaronov, iz majarona: unguentum (oleum) Plin. majaronovo mazilo (olje) = subst. amāracinum -ī, n majaronovo olje, majaronova dišava, svinjam zelo zoprna: Lucr., Serv., Isid.; od tod preg.: nihil cum amaracino sui Gell. = kaj pomaga svinji dišava?

2. bot. „amarak“, menda materičnjak: Plin.

amarantus -ī, m (sc. flōs, gr. ἀμάραντος = nevenljiv): amarant, kokotova roža: O., Tib., Col. poet., Plin.

amārēscō -ere (amārus) ogreneti, grenčati: Pall., Aug.; tudi pren. = ogorčiti se, razburiti (razburjati) se: Eccl.

amāricātiō -ōnis, f (amāricāre) ogorčenje, razsrdba, razburjenje, razdraženje: Eccl.

amāricō -āre (amārus) ogorčiti, razburiti (razburjati), (raz)dražiti: Plin. Val., Vulg.; tudi (menda dep. amāricor) = ogorčen biti, razsrjen biti: qui congregabis amaricantes Aug.

amārificō -āre (amārus in facere) (o)gren(č)iti: Isid.

amāritās -ātis, f (amārus) grenkoba, gorjupost: Vitr.

amāriter, adv., gl. amārus.

amāritiēs -ēī, f (amārus) bridkost (pren.): Cat.