Franja

Zadetki iskanja

  • coruscus 3

    1. stresajoč (se), majajoč se, majav, kolebajoč se, zibajoč se, tresoč se: silvis scaena coruscis … imminet V., coruscis cum fremit ilicibus … Appenninus V., cristis capita alta (grški acc.) corusci V. z mahajočimi perjanicami na glavah; šalj.: omni corusca prae tremore fabulor Pl. govorim zgolj trepet; pren. omahljiv, omahujoč: ἐνϑύμημα c. Gell.

    2. pren. bleščeč, blesteč, lesketajoč se, svetlikajoč se, iskreč se, spreminjast: imber Varr., sol, ensis, mucro V., ignis H. = blisk, lumina ali fulgura Lucr., lampades O., Iovis dextra H. ali dextra dei Prud. bliskajoča; enalaga: Pyrrhus … telis et luce coruscus aënā V., purpurei cristis iuvenes auroque corusci V., ferroque auroque corusci viri Stat. Kot subst. coruscus -ī, m (sc. ignis) blisk: It. (z vulg. obl. scoruscus), Ven.
  • corva -ae, f (corvus) krokarka, neizpričana beseda po Varr.
  • corvīnus 3 (corvus) krokarjev, krokarski, vranji: ovum Plin., nigredo Ap., genus Vulg. — Kot nom. propr. Corvīnus -ī, m Korvin, priimek Valerijevega rodu (gl. poseb. Messālla): Fl., Gell.
  • corvus -ī, m (gl. cornīx)

    1. vran, gavran, krokar: ovantes gutture corvi V., c. hians H., corve loquax O., corvi cantus Ci., miluo est quoddam bellum quasi naturale cum corvo Ci., niger tamquam corvus Petr.; ptica vedeževalka, posvečena Apolonu: c. oscen H., Phoebeïus O., Delius in corvo latuit O.; prilet vrana z desne strani je obetal srečo, z leve pa nesrečo: picus et cornix ab laeva, corvos (= corvus), parra ab dextera consuadent Pl.; preg.: non pasces in cruce corvos H. ne boš na križu vranov pasel = ne boš na vislicah hrana vranom, ne boš umrl na vislicah.

    2. pren. (o stvareh, podobnih vranjemu kljunu)
    a) neko bojno orodje, zidolom, maček, kopika: corvus demolitor Vitr., corvique et alia tuendis urbibus excogitata praeparabantur Cu.
    b) „vranji kljun“, neki kljukast kirurški nož: Cels.
    c) ozvezdje Vran: Vitr., Hyg.
    č) „gavran“, neka morska riba, menda morska lastovica, krulec: Cels., Plin., Aus.
    d) v dvoumju = vir spurcus, fellator (ker po stari ljudski bajki corvi ore coëunt): dat veniam corvis, vexat censura columbas (preg.) Iuv., Corve salutator, quare fellator haberis? in caput intravit mentula nulla tuum Mart. — Kot nom. propr. Corvus -ī, m Korv, Vran, rimski priimek, poseb.: M. Valerius Corvus Mark Valerij Korv, ki se je l. 349 bojeval pod Kamilom zoper Galce ter si ta priimek pridobil v boju z galskim velikanom, katerega je premagal s pomočjo vrana, konzul l. 348 in pozneje še večkrat konzul in diktator (zadnjič diktator l. 299), umrl l. 271 star sto let, pri vseh priljubljen in spoštovan: Ci., L.
  • Corybās -antis, acc. -anta, m (Κορύβας)

    1. Koribant, večinoma pl. Corybantēs -um in (pesn.) -ium, m (Κορύβαντες iz ἡ κόρυς -υϑος čelada inβαίνω = v čeladah stopajoči) Koribanti, Kibelini svečeniki, ki so častili svojo (frigijsko) boginjo z bučno glasbo in divjim plesom z orožjem; v sg.: Cl., de conviva Corybanta videbis Iuv., quā … Cybeles picto stat Corybante torus Mart.; v pl.: Hyg., Sen. tr., Lact., Serv., acuta si geminant Corybantes aera (= cymbala) H., pars clipeos rudibus, galeas pars tundit inanes: hoc Curetes habent, hoc Corybantes opus O. — Od tod adj. Corybantius 3 (Κορυβάντιος) koribantski: aera (= cymbala) V., Serv., sacra Arn.

    2. kot nom. propr. Corybās -antis, m Koribant,
    a) Kibelin sin, oče drugega Apolona: Ci.
    b) neki slikar, Nikomahov učenec: Plin.
  • cōrycēum -ēī, n (gr. κωρυκεῖον) korikej, prostor v telovadnici (palaestra), kjer so se atleti urili v zanihovanju težke vreče (cōrycus): Vitr.
  • Cōrycius2 3, gl. Cōrycus.
  • Cōrycius1 3 (Κωρύκιος) korikijski = nanašajoč se na pečinoΚωρύκιον ἄντρον na južnem pobočju Parnasa, posvečeno nimfam in Panu; pesn. parnaški: nymphae O., nemus, umbra Stat., specus eas Corycias vocant Plin. Od tod fem. Cōrycidēs nymphae (Κωρυκίδες) Korikide, korikijske (parnaške) Nimfe, Plistove hčere: Corycidas nymphas et numina montis adorant O.
  • cōrycomachia -ae, f (gr. κωρυκομαχία) vaja z vrečo (gl. cōrycus): Cael.
  • cōrycus -ī, m (gr. κώρυκος) s smokvinim zrnjem, moko in peskom napolnjena velika usnjena vreča, ki je bila obešena pod strop korikeja (gl. cōrycēum), da so jo atleti zanihovali in tako krepili telesne moči, telovadna, atletska vreča; le pren. krepilo: corycus laterum et vocis meae, Bestia Ci. ob katerem so se krepile moje prsi in moj glas.
  • Cōrycus in (neklas.) Cōrycos -ī, m (Κώρυκος) Korik,

    1. mesto ob jonski obali z istoimenskim predgorjem in pristaniščem: L.

    2. mesto v Kilikiji med Lamovim in Kalikadnovim ustjem s pristanom in istoimenskim predgorjem; v bližini mesta je bila globoka, s strahotnim skalovjem obdana dolina (specus Corycius), v kateri je rasel najboljši žafran, in pečina, znana poseb. po mitu o Tifonu (antrum Corycium). Meščani so se ukvarjali poseb. z vrtnarstvom: Ci. ep., L. idr.

    3. mesto v Pamfiliji nedaleč od Olimpa: Eutr. — Od tod adj. Cōrycius 3 (Κωρύκιος) koriški = nanašajoč se na Korik v Kilikiji: crocus H., Typhonis quoque specus et Corycium nemus Cu., specus Mel., antra Plin., lutum Ps.-V. (Ciris), comae Stat., nimbus Mart.; pesn. kilikijski: senex V., puppis Iuv.

    Opomba: Prisc. meri Cōrōcus.
  • corydalus -ī, m (gr.κορυδαλός) čopasti škrjanec: Serv.
  • Corydōn -ōnis, m (Κορύδων = Čopasti škrjanec) Koridon, grško moško ime,

    1. samogovoreče ime pojočega pastirja: Pr., Col., ex illo Corydon Corydon est tempore nobis V. mi je Koridon pravi Koridon (= pravi škrjanec).

    2. neki Gigant: Hyg.
  • Corylēnus -ī, f (Κορυληνός) Korilen, mesto v Eolidi: L.
  • corylētum, corylus, gl. corul...
  • corymbia -ae, f (corymbus) češulja rastl., imenovane ferula: Plin.
  • corymbifer -fera -ferum (corymbus in ferre) bršljanove češulje noseč: Bacchus O.
  • corymbion -iī, n (gr. κορύμβιον) ureditev las, pričeska (lasje so bili počesani v obliko bršljanove češulje (čisto lat. nodus), gnezdo: Petr.
  • corymbītēs -ae, m (gr. κορυμβίτης) korimbit, neka rastl., tudi tithymalus: Plin.
  • corymbus -ī, m (gr. κόρυμβος vrh ali skrajni del kakega telesa)

    1. pl. corymbi ladijska glaviča = končini ladijskega nosu in repa, pogosto pozlačeni in okrašeni: Val. Max.

    2. češulja bršljana ipd. rastl.: Col., Plin., Iuv., hederā vestit pallente corymbos O., gravidis distinguunt vela corymbis (hederae) O.; poseb. vkuhana češulja rastl., imenovane ferula: Plin. (XIX, 9, 56); bršljanova češulja kot atribut Bakha in drugih: V., O., Pr., Tib. idr.