Franja

Zadetki iskanja

  • Coryna -ae, f Korina, mesto na Eritrejskem polotoku: Mel. Od tod adj. Corynaeus 3 korinski: Corynaeum Mimantis promunturium Plin.
  • Corynaeus -ī, m (Κορυναῖος iz κορύνη kij, bat) Korinej, Batonosec, Kijenosec, ime dveh Trojancev iz Enejevega spremstva: V.
  • Corypha, gl. Coryphē.
  • coryphaeus -ī, m (gr. κορυφαῖος) načelnik, kolovodja, prvak kake stranke ali šole: Ci.
  • Coryphās -antis, f Korifant, mesto v Eolidi: Plin. Od tod adj. Coryphantēnus 3 (Κορυφαντηνός) korifantski: ostrea Plin.
  • Coryphāsium -iī, n (Κορυφάσιον) Korifazij, predgorje in mesto v Meseniji: Plin. Od tod Coryphāsia -ae, f (Κορυφασία) Korifazija, Korifazijska, Minervin vzdevek: Arn.
  • Coryphē -ēs ali Coripha -ae, f Korifa, Oceanova hči, mati četrte Minerve: Arn., quarta (Minerva) Iove nata et Coriphe, Oceani filiā Ci.
  • coryphia -ōrum, n (iz gr.) korifije, vrsta bagrenk: Plin.
  • Corythus -ī (Κόρυϑος) Kórit,

    1. kot fem. mesto v Etruriji, pozneje Cortōna: V.

    2. kot masc.
    a) mitični ustanovitelj in heroj tega mesta, Jupitrov sin, Jazijev in Dardanov oče in praded trojanske kraljeve rodbine: Sil., Serv., Corythi penetravit ad urbes V. = do etrurskih mest.
    b) Perzejev tovariš: O.
    c) Parisov in Enonin (Oenōnē) sin: O.
    č) neki Lapit: O.
  • cōrȳtus in cōrȳtos -ī, tudi gōrȳtus -ī, m (gr. γωρυτόςHom.) sprva tok, v katerem se je hranil lok, pozneje tok za puščice, tul, tulec: Sen. tr., Sil., Stat., Sid. (ki meri cŏry̆tus), qui non coryton et arcum telaque … gerat O., manus iuvenum, … quis (= quibus) tela sagittae gorytique leves humeris et letifer arcus V.
  • coryza -ae, f (gr. κόρυζα) nahod: Cael., v grški pisavi: Cels.
  • cos., gl. cōnsul, coss., gl. cōnsul.
  • cōs, cōtis, f (prim. catus) brus, osla: Plin., Q., Icti., cotem novaculā posse praecidi Ci., „hoc animo agitavi“, inquit, „te novaculā cotem discissurum … “; tum illum haud cunctanter discidisse cotem ferunt L., subigunt in cote secures V.; pren.: ipsam iracundiam fortitudinis quasi cotem esse dicebant Ci., Cupido, semper ardentes acuens sagittas cote cruentā H. ki vedno brusi svoje žgoče puščice ob krvavečih človeških srcih, cote virtutis suae ferrum acuere Fl.
  • Cōs, gl. Coōs.
  • Cosa (Cossa) -ae, f (Κόσσα) Koza, Kosa,

    1. primorsko mesto s pristaniščem in predgorje v Etruriji: S. ap. Serv., L. epit. idr., vectusque Cosam Etruriae promunturium ignotis locis se abdit T. — Soobl. Cosae -ārum, f Koze: quique urbem liquere Cosas V. — Od tod adj. Cosānus 3 koški: portus Cosanus L., litus Plin., praedia Suet.; kot subst.
    a) Cosānum -ī, n Koško ozemlje: in Cosano C., ali vaško posestvo pri Kozi: in Cosano Ci. ep.
    b) Cosānī -ōrum, m Kožan(c)i, preb. Koze: Ci. ep., L.

    2. mesto v Lukaniji: Cosa in agro Thurino C.
  • coscinomantīa -ae, f (gr. κοσκινομαντεία) vedeževanje iz sita: Aug.
  • Coscōnius 3 Koskonij(ev), ime rimskega plebejskega rodu. Poseb.

    1. C. Cosconius Gaj Koskonij, pretor za Ciceronovega konzulstva in pisatelj del o starožitnostih: Varr., Ci.

    2. C. Cosc. Calidiānus Gaj Kosk. Kalidijan, govornik srednje veljave Ci.

    3. Cosc., satirični pesnik, Marcijalov sodobnik: Mart.
  • cosmētēs -ae, m (gr. κοσμήτης) suženj, hranitelj ženske obleke in nakita v rimski hiši, nekakšen oblačilničar: Iuv.
  • Cosmiānus 3, gl. Cosmus.
  • cosmicos -on (gr. κοσμικός) svetoven; od tod subst.
    a) cosmicos -ī, m svetovljan: Mart.
    b) cosmica -ōrum, n svetovne stvari, posvetne stvari, setovno: Mart.
Število zadetkov: 10000