Franja

ancora (anchora) -ae, f (iz gr. ἄγκῡρα)

1. sidro: ancoram iacere Afr. fr., Naev. fr., C. ali ponere L. ali (pesn.) figere, pangere O. sidro vreči (spustiti), ancoram tollere C. ali moliri L. sidro vzdigniti (od tod met. = odriniti: Varr.), ancoram praecīdere Ci., L. sidrno vrv presekati, onerarias naves ad ancoras deligare C., navem in ancoris tenere N. na sidrih imeti, zasidrano imeti, consistit navis in ancoris C. ali ad ancoram Ci. stoji zasidrana, resolutis oris in ancoras evehuntur L. ko so se odvezale vrvi, s katerimi so ladje pripete na obalo, so se ladje zasidrale; pren. = zasilno sidro, rešilno sidro: Sil., Aug., unde petam solacia? ancora nulla nostram tenet ratem O.

2. redko v druge namene, npr. ferreae ancorae železne skobe: Pall.

ancorāgō (anchorāgō) -inis, f renska riba ankoragina (ankorahina): Cass.

ancorālis (anchorālis) -e (ancora, anchora) sidrn: strophium Ap. = subst. ancorāle -is, n sidrna vrv: Plin., ancoralia incīdere L.

ancorārius 3 (ancora) sidrn: funes ancorarii C. sidrne vrvi. — Ancorārius mōns Ankorsko pogorje v Mavretaniji: Plin., Amm.

ancula -ae, f (anculus) dekla, služkinja (o služečih boginjah): P. F.

anculō -āre (anculus) služiti: P. F.; sinkop. obl. anclō -āre služeč (strežeč) priskrbeti (priskrbovati), preskrbeti (preskrbovati), (po)streči, poda(ja)ti: L. Andr. ap. P. F. — Dep. soobl. anclor -ārī: L. Andr. ap. Prisc., Prisc.

anculus -ī, m (iz *ambicolus = ἀμφί-πολος) hlapec, služabnik (o služečih bogovih): P. F.

ancūnulentae -ārum, f (ambi in cūnīre) onečiščenke: ancunulentae feminae menstruo tempore appellantur P. F.

ancus 3 st.lat. beseda = slokorok: ancus appellatur, qui aduncum bracchium habet et exporrigi non potest P. F.

Ancus (-ī, prim. ancus) Mārcius -iī, m Ank Marcij, četrti rim. kralj: Varr. fr., Ci., V., H., O.

ancyla -ae, f (gr. ἀγκύλη) pregib(nica), golen: Hier.

ancyloblepharon -ī, n (gr. ἀγκυλοβλέφαρον) zrast trepalnic: Cels.

Ancȳra -ae, f (Ἄγκῡρα) Ankira,

1. mesto v Veliki Frigiji, glav. mesto galskih Tektosagov, pozneje rim. pokrajine Galacije: L., Cu., Plin., Cl. Od tod adj. Ancyrānus 3 ankirski: triumphi Cl. nad Galati. Posebno pomemben je ankirski spomenik monumentum ali marmor Ancȳrānum, prepis zapisnika Avgustovih dejanj, ki ga je sam sestavil (index rerum a se gestarum Suet.), v lat. in gr. jeziku vklesan v stebre (beli marmor) na levi in desni strani vhoda v vežo ankirskega svetišča, ki so ga hvaležni Ankirijci zgradili na čast Avgustu, ker je zelo polepšal njihovo mesto. Večino tega spomenika so l. 1553 in 1861 spet našli. Omenjeni index je Avgust priložil svoji oporoki, ki jo je dal Vestalkam v hrambo in v kateri je izrazil željo, da naj se vdolbe ta zapis tudi v bronaste table, postavljene pred njegov mavzolej.

2. frigijsko mesto ob reki Macestu: Plin.

ancȳromagus -ī, m (hibrid iz ἄγκυρα in agere?) nekakšna ladja brzoplovka: Isid.

andabata -ae, m (menda kelt.) tavalec, rim. gladiator, ki je imel čelado brez odprtin za oči in je zato v smeh gledalcem večinoma udarjal le po zraku: Ci. ep.; od tod: clausis, ut dicitur, oculis andabatarum more pugnare Hier. (o praznih zamahih, udarcih v zrak). Andabatae naslov neke Varonove satire: Non.

Andania -ae, f (Ἀνδανία) Andanija, mesto v Meseniji: L.

Andanis -is, m Andanis, reka v Karamaniji: Mel., Plin.

Andecāvī -ōrum, m: Plin. (pri katerem nekateri pišejo Andicavi), T., ali Andēs -ium, m in Andī -ōrum, m: C. Andekav(c)i, Andi, galsko ljudstvo v poznejši pokrajini Anjou.

Andēs¹, gl. Andecāvī.