-
Andēs2 -ium, f Ande, vas pri Mantovi, Vergilijev rojstni kraj: Don. Od tod adj. Andīnus 3 andski: cantus Sil. andsko = Vergilijevo.
-
Andocidēs -is, m (Ἀνδοκίδης) Andokid, atiški govornik in državnik (v letih 468 do 394): Q.
-
andrachlē -ēs, f (gr. ἀνδράχλη) bot. mali plušec: Col., Plin.; andr. agria divji plušec: Plin.
-
Andraemōn -onis, m (Ἀνδραίμων) Andremon,
1. Oksilov sin, mož v lokvanj spremenjene Driope, Amfisov oče: O.
2. (tudi Andrēmōn) Toantov (Thoas) oče, kalidonski kralj: O.
-
Andreās -ae, m (Ἀνδρέας) Andrej(a),
1. gr. zdravnik: Plin., malagma Andreae Cels. neka bolezen, ki jo je on določil.
2. Kristusov učenec in apostol: Vulg.
-
andremas, bot. = andrachlē: Ap. h.
-
Andria, gl. Andros.
-
Andricus -ī, m Andrik,
1. Ciceronov suženj: Ci. ep.
2. kilikijska reka: Plin.
-
Andriscus -ī, m (Ἀνδρίσκος) Andrisk, suženj, ki se je oznanjal za Filipa, sina mak. kralja Perzeja (zato nav. imenovan Pseudophilippus, Ψευδοφίλιππος = Lažni Filip) ter povzročil tretjo mak. vojno, ki se je končala s tem, da je rim. poveljnik Metel spremenil Makedonijo v rim. pokrajino; Metelovo zmagoslavje je poudaril sam Andrisk kot ujetnik: L. epit., Fl.; le Pseudophilippus imenovan pri: Ci. in Vell.
-
Andrius 3, gl. Andros.
-
Andrō (Andrōn) -ōnis, m (Ἄνδρων) Andron, gr. moško ime: Ci.
-
Androbius -iī, m Androbij, gr. slikar: Plin.
-
Androbūlus -ī, m (Ἀνδρόβουλος) Androbul, gr. kipar: Plin.
-
Androclus -ī, m (Ἄνδροκλος) Androkel, suženj, ki je na begu v afriško puščavo levu zdravil nogo; pozneje je ujetega in na boj z zvermi obsojenega lev, ki je bil tudi ujet, na borišču spoznal in se mu dobrikal: Gell.
-
Androcȳdēs -is, m (Ἀνδροκύδης) Androkid, Cizičan, Zevksidov sodobnik in tekmec: Plin.
-
androdamās -antis, acc. -anta, m (gr. ἀνδροδάμας = ki kroti može) androdamant,
1. neke vrste krvavec, hematit: Plin. (XXXVI, 20, 38).
2. neki dragulj, menda rombični, srebrnkasti grebenovec (markazit): Plin. (XXXVII, 10, 54).
-
Androgeōs (lat. Androgeus Serv.) -eī, m (Ἀνδρόγεως) Androgej,
1. Minojev in Pazifajin sin, kot zmagovalca pri Panatenejah so ga umorili nasprotniki; zato je Minos naložil Atenam človeško žrtev za Minotavra: V., P., Hyg. — Soobl. Androgeō -ōnis, acc. -ōna, m (Ἀνδρόγεων) Androgeon: Pr. Od tod adj. Androgeōnēus 3 androgeonski, Androgeona (objektni gen.): caedes Cat.
2. gr. vojskovodja, ki je padel pred Trojo: V.
-
androgynēs, acc. -em, f (gr. ἀνδρογύνης) možača = junaška žena, ženska moškega duha: Val. Max.
-
androgynos (androgynus) -ī, m (gr. ἀνδρόγυνος dvospolnik)
1. pol mož in pol žena, dvospolnik, androgin: Ci., Lucr., Plin. idr., Sinuessae natum (esse) ambiguo inter marem ac feminam sexu infantem, quos androgynos vulgus... Graeco sermone appellat L.
2. skopljenec (ki ga imajo za žensko): Luc. ap. Non.
-
Andromachē -ēs, lat. Andromacha -ae, f (Ἀνδρομάχη) Andromaha, hči Eetiona, tebanskega kralja v Kilikiji, Hektorjeva žena, po razrušitvi Troje sužnja Piru, ki mu je rodila tri sinove, pozneje poročena s soujetnikom Helenom, Hektorjevim bratom: Enn. ap. Varr., V., H., O., Pr. — Naslov Enijeve, po Evripidu obdelane tragedije: Varr., Ci. Apel. Andromache = lepa mlada ženska: Mart.