Franja

Anio, Aniēnis (iz prvotne sab. obl. Aniēn -ēnis, acc. Aniōnem le: Enn. ap. Serv.), m

1. Anien, Tiberin pritok s slovitimi slapovi pri Tiburu, ki se izliva pri Antemnah severovzhodno od Rima: Ci., L. idr. V obl. Aniēn: Ca. ap. Prisc., Stat. — Redka pesn. soobl. Aniēnus -ī, m Anien: Pr., Stat. — Od tod adj. Aniēnsis -e anienski: tribus Ci., L. anienska triba (na tiburskem ozemlju, po katerem teče Anien). Aniēnus 3 Anienov, anienski: aqua Ca. fr., fluenta V., unda Pr.; subst. Aniēnicola -ae, m f (Aniō in colere) Poanienec, Poanienka: Catilli Sil., nymphae Sil.

2. pren. Aniō Vetus in Aniō Novus Stari in Novi Anien, dva iz Aniena speljana vodovoda v Rimu: Front. (ki uporablja gen. Anionis, dat. Anioni), Anien novus Plin.; od tod: duae aquae Anionis Front.

anīsātum -ī, n (anīsum) janeževo vino: Plin. Val.

anīsocycla -ōrum, n (gr. ἀνισόκυκλα) „anizokikle“, kolesje, sestoječe iz več kolutov neenakega premera: Vitr.

anīsum (anēsum) -ī, n (gr. ἄνισον) janež (izpos. iz lat.): Cels., Col. — Soobl. anīsus -ī, m le: Th. Prisc.

anitēs, gl. anas.

aniticula, gl. anaticula.

Anius -iī, m (Ἄνιος) Anij, Apolonov svečenik in kralj na Delu, Anhizov in Enejev gostoljubni prijatelj: V., O., Aur.

Anna -ae, f Ana,

1. semit. žensko ime, posebno Belova hči, Didonina sestra: V., O., Sil.

2. Anna (iz annus; po drugih otroška beseda an[n]a = starka, prim. anus) Perenna (-ae) Ana Perena, staroitalska letna ali mesečna boginja; njen praznik (pomladansko slavnost) so obhajali na marčeve ide: O., Macr. Pozneje so jo poistovetili s prejšnjo.

Annaeus 3 Anej(ev), ime rim. rodu: Ci. Posebno znani so:

1. (L.?) Annaeus Seneca (Lucij?) Anej Seneka, retor iz Kordube v betski Hispaniji v času cesarja Tiberija: Q.

2. njegov okrog l.2 po Kr. v Kordubi rojeni sin L. Annaeus Seneca, filozof, pisatelj in pesnik (zlasti tragik), v času Kaligule senator v Rimu, v prvem letu Klavdijevega cesarstva ga je Mesalina zapletla v neko pravdo, zato je moral v izgnanstvo na Korziko, od koder se je po 8 letih smel vrniti v Rim in to po prizadevanju Agripine, ki mu je poverila vzgojo svojega sina Nerona; konz. l. 57 po Kr., l. 65, od cesarja Nerona obsojen na smrt, češ da se je udeležil Pizonove zarote; prerezal si je žile (način usmrtitve mu je bil namreč dan na voljo): Q., T., Suet., Lact.

3. M. Ann. Lūcānus, gl. Lūcānus2. Kot fem. Annaea -ae Aneja: Ci.

annālis -e (annus)

1. eno leto trajajoč, enoleten, leten: tempus Varr., Icti., solis cursus Varr., sexus Tert.

2. ki se tiče leta (let), leten: lex annalis, leges annales Ci. zakon(i), ki je (so) določal(i) kandidatom za častne službe potrebno starost, liber annalis Q. ali libri annales Verr. ap. Gell., Serv. = subst. annālis -is, m (sc. liber), nav. pl. annālēs -ium, m letnik(i), letopis(i). V njih so kronološko popisovali glavne dogodke leta sprva višji svečeniki, pontifices maximi; zato se imenujejo ti konec vsakega leta objavljeni letopisi annales pontificum maximorum Ci. ali annales pontificum Q., (zaradi njihovega uradnega značaja) tudi annales publici Ci. državni letopisi, najpogosteje pa annales maximi Ci., Verr. ap. Gell., Macr., Serv. véliki letopisi. Ko so Galci l. 389 Rim osvojili in zažgali, je bilo vse to letopisje uničeno. Pozneje so sestavljali take letopise učenjaki, npr. Q. Fabius Pictor (l. 200) in L. Cincius Alimentus (l. 150) v grškem, Cassius Hemina (l. 150), Q. Claudius Quadrigarius (l. ?) in Q. Valerius Antias (l. 60) v lat. jeziku: annales Varr., annales populi Rom. et monumenta vetustatis Ci., erat enim historia nihil aliud nisi annalium confectio Ci., aliquid in annales referre L., annales prisci L., O., annales vetustiores L., annales Fabii Pictoris Plin. = annales Fabii Gell.; annales imenuje tudi Enij svojo epsko pesnitev o rim. zgodovini, od tod annales Ennii Suet. Tako tudi Cornelii Taciti ab excessu divi Augusti annalium libri = „zgodovina“ (njegove historiae pa = „sodobna zgodovina“). Redkeje se rabi sg. annalis -is, m, in to večinoma le o posamezni knjigi kakega letopisa: Atticus... in annali suo scriptum reliquit N., est igitur sic apud illum (Ennium) in nono, ut opinor, annali Ci. (natančneje: de libro Ennii annali sexto Q.), Ennius... propter eos sextum decimum adiecit annalem Plin., posuimus igitur verba ipsa Quadrigarii ex annali eius VI transscripta Gell.; pri poznejših piscih tudi: in duodevicesimo annalium (nam. in duodevicesimo annali) Sen. ph., in tertio annalium (nam. in tertio annali) Gell. Pesn.: annales nostrorum audire laborum V. zgodovino. Kot nom. propr. Annālis -is, m Analij, naziv Vilijevega rodu po ljudskem tribunu Luciju Viliju (L. Villius), ki je prvi sprožil zakon, ki je določal starost, potrebno kandidatom za častne službe: Ci. ap. Q., L.

annārius 3 (annus) ki se tiče leta (let), leten: lex annaria (= lex annalis) Lamp., Arn.; (po P. F. starinska beseda).

Annās -ae, m Ana (Hana), veliki judovski duhovnik v Kristusovem času, Kajfov tast: Vulg.

annāscor = adnāscor, āgnāscor.

annātiō = adgnātiō, āgnātiō.

annatō (adnatō) -āre -āvī

1. plavati k (proti) čemu, bliže plavati, priplavati: ad proximas naves Auct. b. Alx., ad manum hominis Plin.; z dat.: singulis Plin., litoribus Sil.; abs.: illae (ranae) certatim adnatant Ph., maxime puer... adnatat Plin. iun.

2. plavati ob čem, z dat.: comes lateri annatat Sen. tr.

annāvigō (adnāvigō) -āre -āvī pluti k (proti) čemu, bliže pluti, pripluti: undique annavigantes Plin., quo cum Apelles annavigasset Plin.; z dat.: annavigavimus Cretae Vulg.

anne (iz atne „ali pa“, sinkop. an, gl. to geslo) ali: filius anne quis nepotum V.; tudi v prvem členu: anne putandum est? V.

annectō (adnectō) -ere -nexuī -nexum

1. privez(ov)ati, pripe(nja)ti; abs.: scapha adnexa Ci.; z abl. instrumenti: resolutis, quibus leviter adnexa erat (ratis), vinculis L.; z dat.: cadavera saxis... annexa L., epistulae adnexae earum (columbarum) pedibus Plin., galericulum capiti... adnexum Suet.

2. pren.
a) (z)vezati, (z)družiti, spojiti (spajati), v pass. tudi viseti ob čem, skupaj se držati s čim, držati se česa; z dat.: rebus praesentibus... adnectere futuras Ci., neque... adnecti potuisse putandum est corporibus nostris (animas) Lucr., morbus, qui modo caput scapulis, modo mentum pectori annectit Cels., annectere remedia corporibus aegrorum Val. Max., adnectere insulam continenti Plin., limum litori Mel., adnexae saxis harenae Cu., adnexum hostibus T.; z ad: stomachus ad linguam adnectitur Ci.; abs.: adnectitur septima (regio) Plin.; v sorodnost (z)družiti: cognatione stirpi regiae adnexus Cu. ali magnis domibus adnexa T. soroden, sorodna.
b) (v govoru) pritakniti (pritikati), doda(ja)ti, dostaviti (dostavljati), pristaviti (pristavljati): exordium separatum, non sicut aliquod membrum adnexum orationi Ci., adnecte... rationem Val. Max.; z ACI: adulescens... dicebat adnectebatque Caecilium Cornutum... ministravisse pecuniam T.; s finalnim stavkom: simul adnectebat,... relinqueret materiem Drusi fratris gloriae T.

annellus, gl. ānellus.

annexus (adnexus) -ū, m (an-, adnectere) družabna zveza, združba: (Cremona)... adnexu conubiisque gentium adolevit T.