Franja

Antinoēus, gl. Antinous.

antinomia -ae, f (gr. ἀντινομία) navzkrižje zakonov: Q., Cod. I.

Antinous -ī, m (Ἀντίνοος) Antinoj,

1. eden Penelopinih snubcev: Pr.

2. lepi mladenič, ljubljenec cesarja Hadrijana, ki mu je po njegovi zgodnji smrti v Nilovih valovih dal izkazovati božje časti in je po njem poimenoval mesto, prej imenovano Beza: Antinoi (Antinou) urbs Amm. Od tod adj. Antinoēus 3 Antinojev: Hier.

Antiochīa (Antiochēa), -ae, f (Ἀντιόχεια) Antiohija (Antioheja), ime več mest, poimenovanih po sirskih kraljih Antiohih. Poseb.:

1. Ant. Epidaphnēs (ἡ ἐπὶ Δάφνης) Antiohija pri Dafni (gl. Daphnē 2.), glavno sirsko mesto ob Orontu, prestolnica Selevkidov (pozneje rim. namestnikov v Siriji), kjer so cvetele znanosti in umetnosti: Ci., C., L., T. idr.; tudi vsa sirska pokrajina ob meji s Kilikijo: Mel., Plin., M. — Od tod adj.
a) Antiochēnsis -e antiohijski: ordo, plebs Amm.; subst. Antiochēnsēs -ium, m Antiohijci, preb. Antiohije: C., T., Iust.
b) Antiochēnus 3 antiohijski, iz Antiohije: advena, senex Vulg.; subst. Antiochēnī -ōrum, m Antiohijci: Vulg.
c) Antiochīnus 3 antiohijski: bellum Ci.

2. karijsko mesto ob Meandru, čez katerega je bil zgrajen lep most: L., Plin.

3. mesto v Margijani ob Margu: Amm.

4. mak. mesto; njegovi preb. Antiochiēnsēs-ium, m Antiohijci: Plin. Poleg navedenih omenja Plin. še več drugih mest s tem imenom.

Antiochus -ī, m (Ἀντίοχος) Antioh,

1. ime (13) sirskih kraljev:
a) Antiochus I. Σωτήρ, sin Selevka Nikatorja, se je poročil s svojo taščo Stratoniko in padel l. 261 v boju z Galci: Iust.
b) Ant. II. Θεός, l. 247 ga je umorila njegova zavržena žena Laodika: Val. Max.
c) Ant. III. Magnus (Veliki), Hanibalov zaščitnik, znan po svojih vojnah z Rimljani, l. 190 poražen pri Magneziji: Ci., N., S., L.
č) Ant. IV. Epiphanes (Ἐπιφανής Presvetli), talec v Rimu, pozneje se je bojeval kot sirski kralj v Egiptu, a se je moral umakniti iz te dežele, ker mu je rim. poslanec Popilij Lena grozil z vojno; padel je v Perziji l. 163: Ci., L. idr.
d) Ant. X. Εὐσεβής (Pius): Iust.
e) njegov sin Ant. XIII. Asiaticus (Azijski) je prišel s svojimi brati l. 73 v Rim, da bi potrdil svojo pravico do sirskega kraljevskega prestola; ob tej priliki je obiskal tudi Sicilijo. Ker je senat priznal njegovo zahtevo za osnovano, ga je Lukul l. 68 postavil za sirskega kralja, a leto pozneje ga je Pompej zopet odstavil: Ci., Iust.

2. ime več komagenskih kraljev: Ci. ep., T., Suet.

3. Antioh Askalonec, Filonov (Philo) učenec, zadnji filozof akademijske šole, učitelj Varonu, Ciceronu idr. v Atenah: Ci. — Od tod adj.

1. Antiochēnsis -e Antiohov = kralja Antioha III.: pecunia Val. Max. od Antioha (III.) prejet.

2. Antiochīnus 3 Antiohov =
a) kralja Antioha III.: pecunia Gell. od Antioha (III.) prejet.
b) filozofa Antioha: partes Ci. ep.

3. Antiochīus (Antiochēus) 3 (Ἀντιόχειος) Antiohov = filozofa Antioha; subst. Antiochīa (Antiochēa) -ōrum, n Antiohova (= filozofa Antioha) učna pravila: Ci.; Antiochīī -ōrum, m antiohovci, Antiohovi pristaši (= filozofa Antioha): Ci.

Antiopa -ae, f in pesn. (v gr. obl.) Antiopē -ēs, f (Ἀντιόπη) Antiopa,

1. Niktejeva hči, po Jupitru mati Amfiona in Zeta (Zethos); njeno usodo je dramsko obdelal pesnik Pakuvij: Ci., Pr., Hyg., Pers.

2. Pierova žena in mati Pierid (Pierides): Ci.

3. Eolova hči: Hyg.

4. neka Amazonka, Martova hči, Tezejeva žena: Hyg., Iust., Serv.

5. Pilonova hči, mati argonavtov Klitija in Ifita: Hyg.

antipāgmentum = antepāgmentum: P. F.

Antipater -trī, m (Ἀντίπατρος, od tod pozna lat. obl. Antipatrus -trī) Antipater,

1. zaupnik FilipaII. in Aleksandra Vel. in za njunega vladanja državni upravnik; po Aleksandrovi smrti najprej namestnik, potem kralj v Makedoniji; Kasandrov oče, umrl l. 319: Ci., Iust.

2. njegov vnuk, Lizimahov zet: Iust.

3. ime več gr. filozofov:
a) Ant. Cyrenaicus Antipater iz Kirene, Aristipov učenec: Ci.
b) Antipater iz Tarza, stoik, Panetijev učitelj: Varr., Ci.
c) Antipater iz Tira, stoik, prijatelj Katona Utičana: Ci.

4. Rimljan L. Caelius Ant. Lucij Celij Antipater, sodobnik Grakhov, letopisec, vir Liviju (gl. Caelius): Ci., Val. Max., Fest.

5. Antipater Sidonec, gr. epigramatik okrog l. 90: Ci., Plin., Q.

6. umetnik bronastih reliefov: Plin.

antipathĕs² -is, n (gr. ἀντιπαϑές) pripomoček proti trpljenju: Laelius ap. Ap.

antipathēs¹ -is, f (gr. ἀντιπαϑής) antipat, črn kamen proti čaranju in živčni slabosti, menda črna korala (Gorgonia antipathes, Linn.), po drugih črn, trd gumi: Plin.

antipathīa -ae, acc. -an, f (gr. ἀντιπάϑεια)

1. naravna medsebojna zoprnost dveh stvari, antipatija (naspr. sympathia): Plin. (XXXVII, 4, 15).

2. odvračalo: Plin.

Antipatria -ae, f (Ἀντιπατρία iz Ἀντίπατρος) Antipatrija (Berat), mak. mesto ob ilirski meji, poimenovano po Antipatru, mak. kralju: L.

Antiphanēs -is, m (Ἀντιφάνης) Antifan, izplačevalec mak. konjeništva: Cu.

antipharmacon (antipharmacum) -ī, n (gr. ἀντιφάρμακον) protimba: Isid.

Antiphās -antis, m Antifant, Laokoontov sin: Hyg.

Antiphatēs -ae, m (Ἀντιφάτης) Antifat,

1. kralj Lestrigonov, ljudožerskih velikanov na severozahodni obali Sicilije: H., Tib. idr., Antiphatae domus O. = Formiae, mesto, ki ga je baje ustanovil Antifat; apel. = trinog, tiran: Antiphates trepidi Laris Iuv. tiran svojim trepetajočim podložnikom.

2. nezakonski sin Sarpedona, Enejev tovariš, ubil ga je Turen: V.

antipherna -ōrum, n (gr. τὰ ἀντίφερνα) zaženilo: Cod. I.

Antiphōn -ōntis, pri Kom. tudi Antiphō -ōnis, m (Ἀντιφῶν) Antifon(t),

1. govornik iz Ramnunta (Rhamnūs) pri Atenah, sin sofista Sofila, rojen l. 479, oligarh, od Teramena po padcu štiristoternikov obtožen in l. 411 usmrčen: Ci., Q.

2. sofist, Sokratov nasprotnik, napisal spis o razlaganju sanj: Ci.

3. neki osvobojenec in gledališki igralec: Ci. ep.

antiphrasis -is, f (gr. ἀντίφρασις) antifraza = nasprotni besedni pomen (če npr. kdo imenuje vojno bellum, quod non bellum [adj. bellus 3] est): Char., Aug., Hier., Serv., Isid.

antipodēs -um, acc. -as, m (gr. ἀντίποδες) protinožci: Lact., Serv., Aug.; iron. o ljudeh, ki delajo iz dneva noč, iz noči pa dan: Sen. ph. — Soobl. antipodae -ārum, m: Isid.