Franja

Zadetki iskanja

  • āplūda (applūda) -ae, f

    1. pleve: Naev. ap. P. F., Plin., P. F.

    2. otrobi: Pl. fr., Orator ap. Gell.
  • aplustre -is, n (gr. ἄφλαστον), nav. pl. aplustria -ium, n in aplustra -ōrum, n zakrivljeni (ladijski) krn z okraski: Ci. ap. Prisc., Lucr., Lucan., Sil. idr.
  • aplysiae -ārum, f (gr. ἀπλυσίαι) gobe najslabše vrste: Plin.
  • apocalypsis -is, acc. -im, abl. -ī, f (gr. ἀποκάλυψις) skrivno razodetje: Tert., Isid.
  • apocarterēsis -is, acc. -im, f (gr. ἀποκαρτέρησις) prostovoljna smrt s stradanjem: Tert., M.
  • apocatastasis -is, f (gr. ἀποκατάστασις) astr. = vrnitev v prejšnji položaj: Ap.
  • apocatastaticus 3 (gr. ἀποκαταστατικός) vračajoč se na svoje prejšnje stališče: M., Sid.
  • apocha -ae, f (gr. ἀποχή) upnikova pobotnica o prejetem plačilu: Ulp. (Dig.); naspr. antapocha -ae, f (ἀνταποχή) protipobotnica = dolžnikovo potrdilo prejete pobotnice o plačanih letnih obrestih; tega potrdila se je posluževal upnik v dokaz, da terjatev za glavnico ni zastarela: Cod. I.
  • apochō -āre (apocha) pobirati (prejemati) denar proti pobotnici: Cod. Th.
  • apochyma -atis, n (gr. ἀπόχυμα) = zōpissa: P. Veg.
  • apoclētī -ōrum, m (gr. ἀπόκλητοι) „pozvanci“ = člani stalnega odbora etolske zveze, stal-ni odbor (= delecti viri, delecti Aetolorum L.): L.
  • apoclisis -is, acc. -in, f (gr. ἀπόκλισις) stranski zasuk, izogib, govorna podoba: Char.
  • apocolocynthōsis -is, f (gr. ἀποκολοκύνϑωσις) „potikvitev“ = sprememba v bučo, naslov satire na ces. Klavdija, ki jo pripisujejo filozofu Seneki; njena vsebina je smešno „poboženje“: sprejem med buče = butce.
  • apocopa -ae, f: Prisc., in apocopē -ēs, f: Prob. idr. slovničarji (gr. ἀποκοπή) odpah, slovnična podoba, če se odpahne koncu besede kaka črka ali zlog (npr. bonu' nam. bonus, do' nam. domum).
  • apocryphus 3 (gr. ἀπόκρυφος) podtaknjen, nepristen (o spisih): Tert., Aug.; subst. apocrypha -ōrum, n svetemu pismu pripojene „podtaknjene knjige“: Tert., Aug.
  • apoculō -āre (najbrž iz gr. ἀποκαλεῖν odpoklicati, od tod v suženjskem jeziku = z mesta ganiti, z mesta spraviti; po drugih iz ap = ab in oculus, torej = izpred oči spraviti): se ap. Petr. spraviti (pobrati) se.
  • apocynon -ī, n (gr. ἀπόκυνον pasje strašilo)

    1. koščica na levi strani strupene žabe: Plin.

    2. bot. „pasja smrt“: Plin.
  • apodīcticus 3 (gr. ἀποδεικτικός) neovrgljivo (neizpodbitno) dokazljiv: Gell., M., Boet.
  • apodīxis, acc. -in, f (gr. ἀπόδειξις) neovrgljivo (neizpodbitno) dokazovanje: Petr., Gell.
  • apodytērium -iī, n (gr. ἀποδυτήριον) slačilnica v kopališču: Ci. ep., Plin. iun.