Franja

bjelòzrnīk m (ijek.), belòzrnīk m (ek.) biol. levkocitom

bjelòzub -a -o (ijek.), belòzub -a -o (ek.) belozob

bjelùcati se -ā se (ijek.), belùcati se -ā se (ek.) belo se svetlikati

bjelùcav -a -o (ijek.), belùcav -a -o (ek.) belo se svetlikajoč

bjelúce -a (-eta) s, mn. bjelúca bjelúcā (bjèlutācā) (ijek.), belúce -a (-eta) s, mn. belúca belúcā (bèlutācā) (ek.) gl. bjelance

bjȅlūg m, bjèluga ž (ijek.), bȅlūg m, bèluga ž (ek.) prašič, prasica bele barve

bjèlukast -a -o (ijek.), bèlukast -a -o (ek.) belkast

bjèlulja ž (ijek.), bèlulja ž (ek.) belka (krava)

bjelùsati se -ā se (ijek.), belùsati se -ā se (ek.) belo se svetlikati

bjèlusav -a -o (ijek.), bèlusav -a -o (ek.) belo se svetlikajoč

bjèluša ž (ijek.), bèluša ž (ek.)
1. bela ovca, kobila, krava, koza
2. lapornata zemlja, prst
3. sorta belega grozdja

bjȅlūšan -šna -o, bjelùšast -a -o (ijek.), bȅlūšan -šna -o, belùšast -a -o (ek.) belkast

bjelùšina ž (ijek.), belùšina ž (ek.) bot. navadna črna meta

bjèluška ž (ijek.), bèluška ž (ek.)
1. sorta belega grozdja
2. dial. belouška

bjelútak -tka m (ijek.), belútak -tka m (ek.)
1. kremenjak
2. dial. beločnica

bjȅsnica ž (ijek.), bȅsnica ž (ek.) gl. bijesnica, besnica

bjèsnīk -íka m (ijek.), bèsnīk -íka m (ek.) gl. bijesnik, besnik

bjȅsnīk m (ijek.), bȅsnīk m (ek.) bot. naprstec, Digitalis

bjèsnilo s (ijek.), bèsnilo -a (ek.)
1. med., vet. steklina: pseće bjesnilo; bjesnilo kao zarazna bolest javlja se kod svih domaćih i divljih životinja, i kod čovjeka
2. besnost, togotnost: vaše je bjesnilo bezrazložno; dovesti koga do -a
3. silovitost: po užasnoj smrtnosti i po neobičnom -u tuberkuloze može se reći da je smrtnost velika u Beogradu
4. objestnost, prešernost: morao se ženiti; valja gledati kuću i decu, nije tu bjesnilo, nego nevolja

bjèsniti -īm, bjèsnio bjèsnila (ijek.) spravljati koga v besnost, togotnost