-
bjelòzrnīk m (ijek.), belòzrnīk m (ek.) biol. levkocitom
-
bjelòzub -a -o (ijek.), belòzub -a -o (ek.) belozob
-
bjelùcati se -ā se (ijek.), belùcati se -ā se (ek.) belo se svetlikati
-
bjelùcav -a -o (ijek.), belùcav -a -o (ek.) belo se svetlikajoč
-
bjelúce -a (-eta) s, mn. bjelúca bjelúcā (bjèlutācā) (ijek.), belúce -a (-eta) s, mn. belúca belúcā (bèlutācā) (ek.) gl. bjelance
-
bjȅlūg m, bjèluga ž (ijek.), bȅlūg m, bèluga ž (ek.) prašič, prasica bele barve
-
bjèlukast -a -o (ijek.), bèlukast -a -o (ek.) belkast
-
bjèlulja ž (ijek.), bèlulja ž (ek.) belka (krava)
-
bjelùsati se -ā se (ijek.), belùsati se -ā se (ek.) belo se svetlikati
-
bjèlusav -a -o (ijek.), bèlusav -a -o (ek.) belo se svetlikajoč
-
bjèluša ž (ijek.), bèluša ž (ek.)
1. bela ovca, kobila, krava, koza
2. lapornata zemlja, prst
3. sorta belega grozdja
-
bjȅlūšan -šna -o, bjelùšast -a -o (ijek.), bȅlūšan -šna -o, belùšast -a -o (ek.) belkast
-
bjelùšina ž (ijek.), belùšina ž (ek.) bot. navadna črna meta
-
bjèluška ž (ijek.), bèluška ž (ek.)
1. sorta belega grozdja
2. dial. belouška
-
bjelútak -tka m (ijek.), belútak -tka m (ek.)
1. kremenjak
2. dial. beločnica
-
bjȅsnica ž (ijek.), bȅsnica ž (ek.) gl. bijesnica, besnica
-
bjèsnīk -íka m (ijek.), bèsnīk -íka m (ek.) gl. bijesnik, besnik
-
bjȅsnīk m (ijek.), bȅsnīk m (ek.) bot. naprstec, Digitalis
-
bjèsnilo s (ijek.), bèsnilo -a (ek.)
1. med., vet. steklina: pseće bjesnilo; bjesnilo kao zarazna bolest javlja se kod svih domaćih i divljih životinja, i kod čovjeka
2. besnost, togotnost: vaše je bjesnilo bezrazložno; dovesti koga do -a
3. silovitost: po užasnoj smrtnosti i po neobičnom -u tuberkuloze može se reći da je smrtnost velika u Beogradu
4. objestnost, prešernost: morao se ženiti; valja gledati kuću i decu, nije tu bjesnilo, nego nevolja
-
bjèsniti -īm, bjèsnio bjèsnila (ijek.) spravljati koga v besnost, togotnost