-
blȁgovōljno prisl. dobrohotno, naklonjeno
-
blagovóljnost ž blagovoljnost, blagohotnost
-
blagòvōnje s prijeten vonj, blaga dišava
-
blagòvremen -a -o (ijek., ek.) pravočasen; -ōst ž pravočasnost
-
blagòvremeno prisl. (ijek., ek.) pravočasno
-
blagoznánstvo s nauka o poznavanju robe
-
blagozvóčen -čna -o blagozvučan: blagozvočen glas
-
blagozvóčje s blagozvučje: blagozvočje v skladbi
-
blagozvóčnost ž blagozvučnost
-
blagòzvūčan -čna -o blagozvočen
-
blagòzvūčje s blagozvočje
-
blagòzvūčnōst ž blagozvočnost
-
blagrováti -ujem nazivati, držati koga sretnim, srećnim: blagroval je trenutek, ko jo je srečal
-
blàgūn -úna m, blagùnika ž bot. kratkopeceljni hrast, Quercus conferta
-
blȁgva ž bot. karželj, Amanita caesarea
-
blágva ž bot. blagva, Amanita caesarea
-
blamáža ž (fr.) blamaža, sramota, osmešenje zaradi neuspeha
-
blamáža ž (fr. blâmer) blamaža, osramoćenje
-
blamírati blàmīrām (fr. blȃmer) blamirati, osramotiti, osmešiti: blamirati koga pred kim; blamirati se nedostojnim ponašanjem
-
blamírati -am blamirati, osramotiti, izvrgnuti ruglu