Franja

bȑcimicē prisl. malo, za spoznanje, toliko da: nasmijala im se svima brcimice; malo ga se sabljom dobavio brcimice ama smrtimice malo ga je s sabljo oplazil, toda bilo je smrtno

bȑckati -ām ne dati miru, dražiti: sve me nešto brckalo da mu reknem pravo pod nos

brcljáti -am pomalo, polako udarati nogom: gledala je v tla in brcljala v stol

bŕcniti -em
1. udariti nogom, ritnuti: kobila ga je brcnila
2. šutnuti: brcniti žogo v gol
3. ukloniti: brcniti kamen s pločnika; brcniti iz službe
izbaciti, istjerati (-ter-) iz službe; vulg. v rit ga brcni, šarlatana laškega!

bȑcnuti -nēm
1. oplaziti, dotakniti se: puščano zrno brcnu dokoljenicu
2. brcniti: brcnuo je paklić duvana kažiprstom u smjeru majora
3. malo pokusiti: brcnuti malo, koji zalogaj

bȑč br̀ča m, br̂ča ž dial.
1. množica: tamo zateknem brč mladih diplomata
2. množina: u najveći brč od grožđa, od smokava ko je bilo največ grozdja, fig
3. curek: čuje se dolje pod kućom brč mlijeka, učestan, gust
4. polni razmah, razvoj: u najvišem brču oranja lipše mu vo

br̂čak -čka m
1. čofot: jašući vodu gazim, za konjem brčka nema
2. gl. brč 3.

bŕčak -čka m bot.
1. volk, Nardus
2. navadni bingeljc, Vulpia myurus

br̂čan -čna -o, dol. bŕčnī -ā -ō
1. odličen: pored odličan kaže se za isti pojam i brčan (čovjek); on poče skupljati br̀čnije ljude
2. glavni: -o pero prvo in najdaljše pero v perutnici

brčánje s zijanje: brčanje kolovrata

brčàrati se -ām se čofotati: koliko smo puta kao djeca iza proljetne kiše brčarali se u lokvama

brčàti -im zujati: čebela brči

bŕčēnje s zabijanje naperkov v pesto, perjenje

br̀čenova tráva ž bot. zimzelen, Vinca minor

brčètina ž, br̀čina ž dolgi brki

bŕčica ž brčić: pristrižene črne -e

br̀čić m brčica

br̀čīšte s brčišče, gornja ustnica, kjer rasto brki

bŕčiti br̂čīm zabijati naperke v pesto, periti kolo

bŕčjī -ā -ē gl. brčan 2.: -e pero