Franja

accompagnateur, trice [akɔ̃panjatœr, tris] masculin, féminin, musique spremljevalec, -lka; spremljevalec, vodnik, spremljevalec vlaka

accompagnement [-njəmɑ̃] masculin, musique spremljava; spremljevalni pojav; prikuha (sočivje)

accompagnement de piano klavirska spremljava
chanter sans accompagnement peti brez spremljave

accompagner [akɔ̃panje] verbe transitif spremljati (tudi musique); iti s kom

s'accompagner biti spremljan od, zgoditi se istočasno
accompagner un violiniste au piano spremljati violinista pri klavirju
accompagner le repas de (vin) pri obedu piti (vino)
homard masculin accompagné de champagne jastog s šampanjcem
un échec s'accompagne toujours de quelque humiliation neuspeh je vedno povezan s ponižanjem

accompanying [əkʌ́mpəniiŋ] pridevnik
spremen, priložen

accompanying letter spremno pismo

accompanyist [əkʌ́mpəniist] ➞ accompanist

accompli, e [akɔ̃pli] adjectif dovršèn; izvrsten, prvovrsten, izpolnjen (želja, dolžnost)

fait masculin accompli dovršeno dejstvo
être mis devant le fait accompli biti postavljen pred dovršeno dejstvo
maitresse féminin de maison accomplie vzorna gospodinja
il a 20 ans accomplis dovršil je 20 let

accomplice [əkʌ́mplis] samostalnik
sokrivec

accomplice in sokrivec česa
accomplice of (ali with) sokrivec koga

accomplir [akɔ̃plir] verbe transitif dovršiti, dokončati, izpolniti (ukaz), zakriviti (zločin)

accomplir son devoir, un souhait izpolniti svojo dolžnost, željo
s'accomplir izpolniti se, zgoditi se, izvršiti se, uresničiti se
mon souhait s'est accompli moja želja se je izpolnila, uresničila

accomplishment [əkɔ́mplišmənt] samostalnik
dovršitev; dovršenost
množina spretnost, znanje, nadarjenost

he has many accomplishments je mnogostransko izobražen

accomplissement [-plismɑ̃] masculin dovršitev, izpolnitev, izvršitev, uresničenje

souhaiter l'accomplissement des projets de ses amis želeti uresničenje načrtov svojih prijateljev

accomunare v. tr. (pres. accomuno)

1. združiti:
accomunare le forze, i beni združiti moči, imetje

2. družiti, biti skupno:
non c'è nulla che ci accomuni nič nas ne druži, nič nimamo skupnega

acconciare

A) v. tr. (pres. acconcio)

1. urediti:
acconciare i capelli urediti lase, pričesko

2. pripraviti (tudi pren.):
acconciare l'animo a una brutta notizia pripraviti se na slabo novico

B) ➞ acconciarsi v. rifl. (pres. mi acconcio)

1. urediti se, urediti si lase

2. privaditi se:
acconciarsi a un nuovo lavoro privaditi se na novo delo

acconcio agg. (m pl. -ci, f pl. -ce)

1. knjižno primeren, prikladen:
l'oratore trattò l'argomento con parole acconce govornik je obravnaval temo s primernimi besedami

2. star. urejen, ozaljšan

accondiscendere^* v. intr. (pres. accondiscendo) privoliti (v kaj), pristati (na kaj), pridružiti se (čemu):
non acconscenderò mai a quella proposta nikoli ne bom privolil v tak predlog

acconigliare v. tr. navt., star. (pres. acconiglio) potegniti vesla v ladjo

acconsentire v. intr. (pres. acconsēnto)

1. privoliti, soglašati, strinjati se:
acconsentì alla proposta soglašal je s predlogom

2. dopustiti, dovoliti:
acconsentì che il figlio partisse dovolil je, da sin odpotuje

3. redko popuščati (pod pritiskom, silo):
la molla acconsente alla pressione vzmet popušča pod pritiskom

accontentare

A) v. tr. (pres. accontēnto) zadovoljiti, utešiti:
lo accontentano in tutti i suoi desideri izpolnjujejo mu vse želje

B) ➞ accontentarsi v. rifl. (pres. mi accontēnto) zadovoljiti se, biti zadovoljen:
si accontenta di poco z malim je zadovoljen

acconto m delno plačilo, predujem, akontacija:
dare, ricevere in acconto dati, prejeti predujem

accoppare v. tr. (pres. accōppo)

1. pog. ubiti, pobiti

2. premlatiti, pretepsti:
lo accoppò di botte neusmiljeno ga je premlatil

accoppiamento m

1. parjenje:
non sempre l'accoppiamento delle bestie in cattività dà luogo alla riproduzione po parjenju živali v ujetništvu pogosto ne pride do reprodukcije

2. druženje, združitev

3. tehn. spoj