Franja

Zadetki iskanja

  • abigarrado pisan, brezast; zmešan, zmeden
  • abigarramiento moški spol nered, zmešnjava, zmeda; pisanost
  • abigeato moški spol rop živine
  • abigeato m pravo kraja živine
  • abigeo m pravo živinski tat
  • abíl -ă (-i, -e) adj.

    1. spreten, vešč

    2. sposoben
  • abile agg.

    1. sposoben, zmožen, spreten, okreten:
    un artigiano abile sposoben rokodelec
    un abile mentitore spreten lažnivec

    2. sposoben (za vojaško službo)
  • abilitá -éz vt. habilitirati
  • abilità f sposobnost, zmožnost, spretnost, okretnost:
    se la cavò con abilità spretno se je izvlekel, izmazal
  • abilitare

    A) v. tr. pravo (pres. abilito)

    1. usposobiti

    2. pravo habilitirati

    B) ➞ abilitarsi v. rifl. (pres. mi abilito) habilitirati se
  • abilitáte -ăţi f spretnost, sposobnost
  • abilitazione f pravo habilitacija
  • ability [əbíliti] samostalnik
    zmožnost, sposobnost, spretnost
    trgovina plačilna zmožnost, solventnost

    abilities množina nadarjenost, talent
    to the best of my ability kolikor zmorem
  • abillar imeti (v posesti)
  • abilmente avv. spretno, okretno
  • abîme [abim] masculin brezno, prepad, žrelo, globočina; propad, poguba

    course féminin à l'abîme drvenje v propast
    un abîme de science (figuré) zelo učen človek
    dans un abîme de malheur v skrajni stiski
    il est un abîme d'égoïsme on je velik egoist
    il y a un abîme entre eux med njima (njimi) je velik prepad
    être au bord de l'abîme biti na robu prepada
    l'abîme appelle l'abîme nesreča redko sama pride
  • abîmer [abime] verbe transitif poškodovati, pokvariti, obrabiti; ostro kritizirati, familier raztrgati; populaire pretepsti

    s'abîmer poškodovati se; potopiti se; zrušiti se; figuré poglobiti se (dans v)
    le transport a abîmé le colis pri prevozu se je paket poškodoval
    abîmé de dettes do vratu zadolžen, v dolgovih
    l'avion s'est abîmé dans les flots letalo se je pogreznilo v valove, se je potopilo
    s'abîmer dans ses pensées zatopiti se v svoje misli
  • abiogēnesi f biol. abiogeneza
  • abiogenesis [eibaioudžénisis] samostalnik
    biologija abiogeneza, generatio spontanea
  • abiogenetic [eibaioudžinétik] pridevnik (abiogenetically prislov)
    biologija abiogenetski