Franja

*āspersus, le abl. -ū, m (āspergere) priškrapljanje: Ven., calidae aquae, aceti, olei, picis Plin.

*assultus (*adsultus) *-ūs (le v abl. sg. in pl.), m (as-, adsilīre) naskok, naskakovanje, naval, lomasten napad: Prud., variis adsultibus inritus urguet V., adsultibus uti T., subito assultu, repentinis assultibus Amm.

*āstipulātus (*adstipulātus), le v abl. -ū, m (ā-, adstipulārī) popolna pritrditev, privoljenje: Iovis... adstipulatu Plin.

*cellō¹ -ere (prim. gr. κολώνη, κολωνός grič, κολωφών vrh, grič, lat. collis, columen, culmen) rabljeno le kot adj. pt. pf. celsus 3 in v zloženkah ante-, ex-, prae-cellō; gl. ta gesla.

*cellō² -ere (sor. s clādēs; gl. to geslo) biti (bijem), le v zloženkah per-, pro-, re-cellere in njihovih izvedenkah, npr. perculsus -ūs, procella.

*clīnō -āre -ātus nagniti (nagibati), upogniti (upogibati); od tod adj. pt. pf. clīnātus 3 nagnjen, polóžen: Ci. (Arat.).

*cumbō -ere, cubuī (prim. cubō -āre) leči, uleči se; le v zloženkah accumbo, dēcumbo, discumbo, occumbo, prōcumbo, recumbo, succumbo.

*dīmissus -uī, m (dīmmittere) razpošiljanje, le dat. (neizpričano) pri Char.

*dīvīsus, le dat. -uī, m (dīvidere) (raz)delitev, razdeljevanje: Macedonia … quam divisui facilis L. kako lahko razdeljiva, vectigalia publica … divisui … magistratibus erant L. so se razdeljevali med … , clientem habere divisui Gell. zaradi dobička med seboj razdeljevati si.

(*effor) effārī, st.lat. ecfārī, effātus sum

1. (iz)reči, izgovoriti, povedati: Enn., Lucr., H., L., Plin. idr., incipit effari mediaque in voce resistit V.; trans.: neque verbum ullum potuit effari Ci., ea sic ore effarier (star. = effari) V., haec effatus equos eligit V., hoc visum nulli effata V. o teh sanjah ni nikomur nič povedala; pt. pf. s pass. pomenom: verba longo effata carmine L. Pogosto s sledečim neodvisnim govorom: Ci. idr.

2.
a) filol. v stavek ali rek (= ἀξίωμα) povze(ma)ti, opredeliti: hoc ita effabimur: aut vivet cras Hermarchus aut non vivet Ci.
b) avgursko (med izgovarjanjem besedila kakega obrazca) kak kraj posvetiti (posvečevati), kak kraj za kaj nameniti: augures nihil habere ad templum effandum Ci. ep.; pogosto, poseb. v pt. pf. s pass. pomenom: templa effari ab auguribus Varr., augures templa liberata et effata habento Ci., fanum, id est locus templo (dat.) effatus L.

*fatis -is, f (prim. fatīgō, fatīscō) utrujenost; le acc. fatim dovolj, do sitega: Serv. Od tod adv. adfatim ali affatim (gl. to besedo).

*for, fārī, fātus sum (prim. gr. φημί [dor. φαμί] govorim, rečem, pravim, φήμη [dor. φάμα] glas, govorica, bajka, φάτις govorica, φωνή glas, φάσκω govorim, lat. fāma, fātum, fābula, fās, fāstus, fateor, sl. bajati, basen, baje, bajka, bajilo). Glag. je nepopoln in (kot v. simplex) star. ter večinoma pesn., v prozi le v zvezi fando audire; najdemo naslednje obl.: fatur, fabor, fabitur, fatus, fatus sum (eram, erat), imp. fare, inf. fari ali farier, sup. fatu, pt. fans, fantis, fantem, gerundivum in gerundium fandus, fandi, fando; poleg teh oblik še: fantur Varr., farer Aug.

1. govoriti, praviti, povedati, reči, naznaniti; abs.: sic fatus V., breviter fata est V., age fare V. dej, povej, Venulus ita farier infit V., fandi fictor V. (o Odiseju), fari nescios pueros (= infantes) H., cum primum fari coepisset Suet.; z acc. rei: fabitur hoc aliquis Ci., animus delira fatur Lucr., haec (talia) fatus V., vix ea fatus eram V., haec fantem Pr., cursu, quem fabor, eundum est Val. Fl.; v pass. pomenu: fasti dies sunt, in quibus ius fatur Suet. ap. Prisc. et ap. Isid. se sodi; z dat. cui Palinurus fatur V.; s praep.: ita ad aethera fatur V., sociosque … sic fatur ad omnes Val. Fl., super Hercule fari Val. Fl.; z odvisnim vprašalnim stavkom: fare, age, quid venias V., fare, an spes ulla (sit) Val. Fl.; z ACI: adfore … fare viros Val. Fl.

2. occ.
a) prerokovati, vedeževati: fata, fata fanda Enn., Apollo fatis fandis dementem invitam ciet Pac. ap. Ci., hic tibi — fabor enim … — bellum ingens geret V., fare, quem poenae petant Sen. tr.
b) opevati: Tarpeium nemus … fabor Pr. — Od tod pt. fandus 3
a) najprej kot gerundium: copia, tempora, finis fandi V. govorjenja, doctissimus fandi V., omnes fandi virtutes Ap. predavanja, govora; pogosto v abl.: fando accipere Pl. po slišanju izvedeti, po (od) drugih izvedeti, postulatio ne fando quidem nota Ci. o kateri se ni niti slišalo govoriti (praviti), ne fando quidem auditum est Ci. niti po slišanju ni znano, fando si contigit aures vestras O. po govorici (toda: quis funera fando explicet? V. s pripovedovanjem).
b) potem kot adj. α) ki se da (iz)reči, izrekljiv, izrečen; kot subst. n. pl.: non fanda timemus Lucan. bojimo se neizrekljive nesreče. β) ki se sme (iz)reči, dovoljen, pravi, pravičen: respersae fando nefandoque sanguine arae L., non fanda (= nefanda) piacula Lucan.; kot subst. n.: sperate deos memores fandi atque nefandi V. pravice in krivice, omnia fanda nefanda malo permixta furore Cat.

*frustrātus, le dat. -uī, m (frustrārī) prevara: frustratui habere aliquem Pl. za norca imeti koga, norčevati se iz koga, omnibus frustratui esse Non. vsem za norca biti.

*fūtiō -īre, osnovna obl. glag. ef-fūtiō; prim. fūtilis, fūtis: Prisc.

*hâbleur, euse [ablœr, öz] masculin bahač, -čka

*hache [aš] féminin sekira

porter la hache dans une administration (figuré) izvesti odpuste (iz službe) v upravi

*haché, e [aše] adjectif sesekljan

viande féminin haché e sesekljano meso

*hacher [aše] verbe transitif (se)sekljati, (raz)rezati

se faire hacher (militaire) pasti do zadnjega
il se ferait plutôt hacher on bi se rajši dal razsekati na koščke
hacher menu comme chair à pâté razsekati na drobne kosce

*hachette [ašɛt] féminin sekirica

hachette de ménage kuhinjska sekira

*hachis [aši] masculin sesekljano meso, sekanina

des choux farcis avec du hachis s sesekljanim mesom polnjeno zelje, vrsta sarme