Franja

affarone m poveč. od ➞ affare velik, dober posel, izvrstna kupčija

affascinare¹ v. tr. (pres. affascino)

1. očarati, začarati, fascinirati:
Circe affascinò Ulisse Kirka je začarala Odiseja

2. pren. privlačiti, zapeljati:
le sue parole lo affascinarono njegove besede so ga zapeljale

3. redko zaslepiti:
affascinare la mente, il giudizio zaslepiti pamet, razsodnost

affascinare² v. tr. (pres. affascino) povezati, povezovati v butare

affascinatore

A) m (f -trice) zapeljivec, zapeljivka

B) agg. zapeljiv:
sguardo affascinatore zapeljiv pogled

affastellamento m

1. povezovanje v svežnje

2. kup (zlasti pren.):
un affastellamento di parole, di frasi sconnesse kup nepovezanih besed, stavkov

affastellare v. tr. (pres. affastēllo)

1. povezati v svežnje, v snope

2. nakopičiti, zbrati brez reda (zlasti pren.):
affastellare idee kopičiti ideje brez repa in glave

affaticare

A) v. tr. (pres. affatico) utruditi, utrujati:
affaticare la vista, il cervello utruditi vid, možgane

B) ➞ affaticarsi v. rifl. (pres. mi affatico)

1. utruditi se:
affaticarsi a camminare utruditi se pri hoji

2. truditi, naprezati se, pehati se:
affaticarsi per i figli pehati se za otroke

affaticato agg. utrujen, truden:
hai il viso affaticato utrujen obraz imaš

affatim, starejše adfatim, adv. (prim. admodum; iz ad in acc. sg. fatim nekega subst. *fatis), torej = „do uspeha“, od tod: zadosti, dovolj, v izobilju, čez mero: seminibus adf. vesci, satiatus adf. Ci., adf. commeatum parare, adf. frumentum praebere S., adf. armare aliquem aliqua re L., praeteritaque et praesentia, quorum copia adf. (est) T., frumento coëmpto aff. onustus Ap., Oceanus aff. piscosus Iust.; z gen. (kakor satis, abunde): aff. est hominum Pl., sibi copiarum adf. esse L., vini aff. reliquit Iust.

affatto avv.

1. popolnoma, docela:
è affatto sordo popolnoma je gluh

2. (kot okrepitev negacije) prav nič, kje pa, še zdaleč ne:
non ho affatto sonno prav nič se mi ne spi
Hai sonno? - Affatto Si zaspan? - Sploh ne, kje pa

affattucchiare v. tr. (pres. affattucchio) uročiti, začarati

affatturare v. tr. (pres. affatturo)

1. uročiti, začarati

2. ponarediti, ponarejati (vino, živila)

affātus -ūs, m (affārī) pesn. beseda, redko v prozi, nagovor, ogovor: reginam ambire affatu V., terribilis affatu Stat., affatūs alicuius propius petere Sen. tr., multis affatibus affari aliquem Ap.; pren. pismo: Cl.; od tod pri pravnikih cesarski odpis (reskript): Cod. Th.

affaveō (adfaveō) -ere ugajati, pospeševati: malis suis Aug.

Affe, der, (-en, -en) opica (tudi Tierkunde); Dummer Affe! Butec!; einen Affen haben biti v rožicah; sich einen Affen kaufen nacediti se; an jemandem einen Affen gefressen haben biti ves nor na; jemanden zum Affen haben imeti za norca; für jemanden den Affen machen hoditi za (koga) po kostanj v žerjavico; ich dachte, mich laust der Affe čisto preč sem bil od začudenja

affebulātiō -ōnis, f (ad in fābulātiō) koristno upoštevanje kake povesti = nauk: Prisc.

affectātīcius 3 (affectāre) prisiljen: simulatio Cassian.

affectātiō (adfectātiō) -ōnis, f (affectāre, adfectāre)

1. teženje za čim, hlepenje po čem, pohlep po čem: philosophia sapientiae amor est et affectatio Sen. ph., aff. imperii Suet., caeli Plin., mire circa id (sc. aes Corinthium) multorum adfectatio furit Plin. mnogi se pulijo zanj, aff. quietis T., Germanicae originis T. lastitev germanskega pokolenja.

2. ret. prisiljeno teženje za čim posebnim, prenavljanje: nimia verborum priscorum aff. Suet., nimia subtilitatis, unius verbi, severitatis aff. Q.

affectation [afɛktasjɔ̃] féminin

1. namembnost, uporaba (denarja itd), dodelitev

2. nenaravno, prisiljeno vedenje, pretvarjanje, hlinjenje, afektiranost

l'affectation d'une somme à une réparation dodelitev vsote za popravilo
l'affectation des officiers à une garnison dodelitev častnikov neki garniziji
affectation de désintéressement hlinjenje ravnodušnosti, nezanimanja
donner une autre affectation à quelqu'un koga premestiti

affectātō, adv. abl., gl. affectō.