Franja

Zadetki iskanja

  • affectātor -ōris, m (affectāre) vnet stremljivec za čim, večinoma v pomenu: libertatis, regni Q., imperii Fl., nimius risūs aff. Q. (o Ciceronu) prevelik prijatelj smešnega; redko v dobrem pomenu: iusti amoris Eutr., doctrinarum Amm.
  • affectātrīx -īcis, f (affectātor) sponašalka, stremljivka: veritatis Tert.
  • affecté, e [afɛkte] adjectif afektiran, nenaraven, neodkrit; namenjen, določen (à za)

    être affecté de (médecine) biti prizadet od
    j'ai été très affecté par la nouvelle de sa mort vest o njegovi smrti me je zelo prizadela, užalostila
  • affectē, gl. afficiō.
  • affected [əféktid] pridevnik (affectedly prislov)
    ganjen, prizadet; napaden; izumetničen, popačen, nenaraven, narejen, prisiljen, afektiran

    affected by cold prehlajen
  • affecter [afɛkte] verbe transitif

    1. nameniti, dodeliti, določiti

    2. prizadeti, ganiti, užalostiti; médecine napasti

    3. hliniti, na zunaj kazati, delati se, kot da ..., afektirati se

    s'affecter de quelque chose k srcu si kaj vzeti, žalostiti se, trpeti zaradi česa
    affecter quelqu'un à un poste določiti koga na neko mesto
    le budget a affecté ces crédits à ... proračun je namenil te kredite za ...
    sa maladie m'a sérieusement affecté njegova bolezen me je zelo prizadela
    affecter un sentiment, une conduite hliniti čustvo, vedenje
    affecter d'être ému kazati se, delati se ginjenega
    affecter une forme curieuse imeti čudno obliko
    il s'affecte de mon silence on si jemlje k srcu moj molk, trpi zaradi mojega molka
  • affectif, ive [afɛktif, iv] adjectif čustven, emocionalen

    la vie affective čustveno življenje
  • affectiō (adfectiō) -ōnis, f (af-, adficere)

    1. delovanje na kaj, učinkovanje, vplivanje: praesentis mali sapientis (objektni gen.) adfectio nulla es Ci. na modrega nič ne vpliva, ga ne gane.

    2. met.
    a) (kot posledica kakega vpliva) lastnost, stanje: adfectio est animi aut corporis ex tempore aliqua de causa commutatio, ut laetitia, cupiditas, metus... et alia... Ci., animi adfectionem limine mentis carentem nominaverunt amentiam Ci., vitia adfectiones sunt manentes Ci., vitiositas est habitus aut adfectio in tota vita inconstans Ci., virtus est adfectio animi constans conveniensque Ci., ex hac animi adfectione testamenta commendationesque morientium natae sunt Ci. iz takega občutja, firma corporis adfectio Ci. trdna postava, affectio caeli (astrorum) Ci. medsebojna lega (konstelacija), quaedam ad res aliquas adfectio Ci. razmerje do kakih drugih reči.
    b) duševno stanje, razpoloženje, volja: rectae animi affectiones virtutes appellantur Ci., aff. tenendi nostra Icti.; occ. α) (= πάϑος) duševni pretres, razvnetje: Gell., Aug. β) naklonjenost, nagnjenje, ljubezen: laetae audientium affectiones T. vzradostitev poslušalcev, argentum sequuntur nulla afectione animi T. iz nobenega posebnega nagnjenja, simiarum generi praecipua erga fetum affectio Plin., ultra modum verae affectionis humanae fidem Gell.; met. affectiones ljubljena bitja, ljubljenci, žene in otroci: Cod. Th., Cod. I.
  • affection [əfékšən] samostalnik (for, towards)
    naklonjenost, ljubezen, vdanost, čustvo; razpoloženje; obolenje

    to have an affection for s.o. rad koga imeti
    to set one's affections upon vzljubiti koga
  • affection [afɛksjɔ̃] féminin

    1. nagnjenost; ljubezen, privrženost

    2. obolenje, bolezen, bolehanje

    affection paternelle očetovska ljubezen
    prendre quelqu'un en affection vzljubiti koga
    il souffre d'une affection chronique de la gorge boleha na kroničnem obolenju grla
  • affectiōnālis -e (affectiō) ki se tiče občutja (srca, duše), srčen: qualitas Aug.
  • affectionate [əfékšnit] pridevnik (affectionately prislov)
    vdan; ljubeč; nežen; prisrčen, ljubezniv

    yours affectionately lepo te (vas) pozdravlja (zaključek pisma)
  • affectionné, e [-ksjɔne] adjectif vdan

    votre affectionné Pierre Vaš vdani Peter (konec pisma)
  • affectionner [-ksjɔne] verbe transitif rad imeti, ljubiti, imeti posebno ljubezen (quelqu'un do koga)

    affectionner les cartes rad kartati
    il affectionne beaucoup sa grand-mère zelo rad ima staro mater
    elle affectionne cette robe posebno rada ima to obleko
  • affectiōsus 3 (affectiō) poln nagnjenja (ljubezni): Tert.
  • affective [əféktiv] pridevnik (affectively prislov)
    emocionalen
  • affectīvus 3 (affectus -ūs) ganljiv.
  • affectō (adfectō) -āre -āvī -ātum (intens. glag. afficere, adficere)

    1. spravljati se na kaj ali k čemu, segati po čem, prije(ma)ti za kaj: nulla datur dextrā adfectare (sc. navem) potestas V. približati se ji z roko; pogosto (in klas. le) pren.: iter (viam) affectare aliquo pot ub(i)rati, pristop iskati kam, meriti na kaj: eam affectas vias ut... Pl., hi gladiatorio animo ad me affectant viam Ter., quod iter adfectet, videtis Ci., viam adfectat Olympo (dat. = do nesmrtnosti) V., consulis litterae Romam adlatae se... gravi morbo adfectari L. da se ga je lotila huda bolezen; spes adfectandae eius rei L. spustiti se v to reč, ukvarjati se z njo; affectare mulierem Ap. h. lotiti se ženske.

    2. pren.
    a) za čim prizadevno stremeti, težiti, gnati se, potezati se za čim, hlepeti po čem, želeti pridobiti si koga ali kaj, skušati spraviti kaj pod svojo oblast, skušati dobiti koga na svojo stran, misliti na kaj, lastiti si kaj: munditiam, non affluentiam affectabat N., cur opus adfectas novum? O., ars, quam affectabat (Demosthenes) Val. Max., aff. elegantiam Graecae orationis Gell.; pogosto v slabem pomenu: adfectantes caelestia regna Gigantes O., aff. immortalitatem Cu., famam T., studia militum T. vdanost vojakov, civitates S., T., imperium, opes L., regnum L., Cu., regium nomen Suet., tyrannidem Q., bellum Hernicum L. želeti si vodstva v vojni s Hern., adf. easdem spes O. ali spem potiundae Africae L. gojiti; z ad: ad gloriam Tert., ad omnem malitiae suae scenam (sleparstvo) Tert.; z inf. = hoteti, kaniti, drzniti si: Pl., Sil., Stat. idr., non sidereas adfecto tangere sedes O.; z NCI: qui esse docti affectant Q. ki hočejo veljati za učenjake; z ut: Eutr., Ambr.
    b) skušati doseči kaj posebnega, hliniti: Nero carminum quoque studium affectavit T. delal (kazal) se je tudi pesnika, aff. decus in dicendo Q., dicacitatem in deformibus lucris Suet. rad se kazati duhovitega pri...; poseb. pt. pf. affectātus 3 prihlinjen, prisiljen, izumetničen: subtilitas Q., affectata et parum naturalia Q., affectata aliis castitas, tibi ingenita et innata Plin. iun. Z dvojnim acc.: qui se divites affectant Aug., ki se delajo (kažejo) bogate; z ACI: homo, qui se divitem videri affectat Aug., ki se vede tako, da se zdi ljudem bogat. — Od tod adv. abl. affectātō s premislekom (namenom): Lamp.
  • affector -ārī -ātus sum (soobl. = affectō -āre) prizadevno težiti (stremeti) za čim, hlepeti po čem, skušati si pridobiti kaj: Varr. fr., Ap. h., Fulg., Cass.
  • affectōrius 3 (affectus -ūs) učinkujoč, vplivajoč: vis quaedam Aug.