Franja

affectueux, euse [afɛktüœ, z] adjectif prisrčen, nežen, ljubezniv, poln ljubezni

souvenirs affectueux de Paris prisrčne pozdrave iz Pariza

affectuōsus 3, adv. -ē (affectus -ūs) poln nagnjenja, ljubezni, srčno ljubeč: Serv., Macr., Sid., Cass.

affectus (adfectus) -ūs, m (afficere, adficere)

1. (kot posledica kakih vplivov nastalo) telesno ali duševno stanje: supersunt alii corporis affectus Cels., animi affectus in bono viro laudabilis Ci. duševnost; occ. razpoloženje, volja, čustvo, čut: mentis O., adfectu tacito laetaris O., dubiis adfectibus errat O., ad omnes adfectus impetu rapimur Cu., signa diversos affectus exprimentia Plin., affectus concitati, mites atque compositi, vehementer commoti, leves, dulciores, mitiores Q., affectūs movere Q.

2. trdna volja: quia affectu carent Icti., aff. furandi Icti.

3. (= πάϑος) duševni pretres, razvnetje, strast, pohlep: vereri, ne se... inani ac puerili mentis affectu efferret Cu., affectus sunt motus animi improbabiles, subiti et concitati Sen. ph., affectus erumpunt, frigescunt, languescunt, tepent Q., avaritiae, metūs, amoris affectus Q., cohibere affectus Plin. iun., opes atque inopiam pari affectu concupiscun t T.; occ. (o nežnem nagnjenju) nagnjenje, naklonjenost, dobrohotnost, ljubezen: aff. erga fratris filiam Plin. iun., affectum parentis exhibere Plin. iun., affectibus meis satis est Plin. iun., parentis affectum unicum praestitit Suret.; met. v pl.: ljubljene stvari, ljubljena bitja, ljubljenci, žene in otroci: tenuit nostros hac obside Lesbos adfectus Lucan., carissimis orbatus affectibus Ap.

affectus 3, adv. -ē, gl. afficiō.

affen: sich affen afnati se

Affen- opičji (Affenliebe opičja ljubezen); strašanski

affenartig opičji; Geschwindigkeit: strašanski

Affenpinscher, der, Hund: mali šnavcer

Affenschande, die, huda sramota; das ist eine Affenschande to se vragu gravža

Affentheater, das, cirkus; ein Affentheater machen zganjati velik hrup, delati cirkus

Affenzahn, der, mit einem Affenzahn z veliko hitrostjo

Afferenda -ae, f (afferre, sc. dotes) Aferenda, boginja zaščitnica pri izročanju dote in drugih svatbenih darov: Tert.

afférent, e [aferɑ̃, t] adjectif pripadajoč, vieilli nanašajoč se na

renseignements masculin pluriel afférents à cette affaire informacije glede te zadeve
(juridique) la part afférente à cet héritier temu dediču pripadajoči delež

affermare

A) v. tr. (pres. affermo)

1. trditi, zagotoviti, odločno izjavljati:
affermò la propria innocenza trdil je, da je nedolžen

2. absol. pritrditi, potrditi, prikimati:
affermò con un cenno del capo prikimal je

B) ➞ affermarsi v. rifl. (pres. mi affermo) uveljaviti, uveljavljati se, afirmirati se

affermativa f pravo potrditev, pritrditev:
affermativa di un quesito pravo pritrdilni odgovor na vprašanje

affermativamente avv. pritrdilno:
rispondere affermativamente odgovoriti pritrdilno

affermativo agg. trdilen, pritrdilen:
risposta affermativa pritrdilni odgovor

affermazione f

1. trditev, pritrditev

2. afirmacija, uveljavitev; uspeh; zmaga:
l'affermazione di un prodotto uveljavitev nekega izdelka
un'affermazione sportiva športni uspeh

affermir [afɛrmir] verbe transitif utrditi, učvrstiti, ojačiti, okrepiti (quelqu'un dans quelque chose koga v čem)

s'affermir okrepiti se, postati močnejši
affermir son pouvoir, son autorité utrditi svojo oblast, svojo avtoriteto
cela ne fit que l'affermir dans sa résolution, dans son opinion to ga je samo utrdilo v njegovem sklepu, v njegovem mnenju

affermissement [-ismɑ̃] masculin utrditev, okrepitev, ojačenje

affermissement du pouvoir utrditev oblasti