affilée [-le]
d'affilée nepretrgoma, zaporedoma, po vrsti
parler deux heures d'affilée govoriti dve uri nepretrgoma
Zadetki iskanja
- affiler [-le] verbe transitif (na)brusiti, (na)ostriti
affiler un couteau, un rasoir nabrusiti nož, britev
avoir la langue bien affilée imeti dobro nabrušen, namazan, oster, strupen jezik, biti klepetav - affiliare
A) v. tr. (pres. affilio)
1. pravo dobiti v rejo:
affiliare un orfano dobiti siroto v rejo
2. sprejeti, včlaniti (v kako družbo, sekto)
B) ➞ affiliarsi v. rifl. (pres. mi affilio) včlaniti se:
affiliarsi a una società segreta včlaniti se v tajno družbo - affiliate [afílieit] prehodni glagol (to, with)
pridružiti, priključiti; včlaniti
pravno določiti očetovstvo
ameriško družiti se
affiliated church podružnična cerkev - affiliation [əfiliéišən] samostalnik
posvojitev; sorodstvo; včlanjenje; zveza (with)
pravno določitev očetovstva - affiliato
A) agg. včlanjen
B) m
1. pravo rejenec
2. član (zlasti tajne družbe):
gli affiliati alla massoneria člani prostozidarske lože - affilié, e [-lje] adjectif sprejet (v društvo); priključen, pridružen; masculin, féminin član, -ica
- affilier [-lje] verbe transitif priključiti, pridružiti; sprejeti (à v)
s'affilier včlaniti se (à v, pri), pristopiti (à k), postati član
à quel parti s'est-il affilié? v katero stranko se je vpisal, včlanil? - affinamento m
1. naostritev, priostritev
2. izostritev
3. prečiščenje; izpopolnjevanje
4. agr. priprava:
affinamento del terreno priprava zemljišča (za setev) - affinare
A) v. tr. (pres. affino)
1. ostriti, naostriti, brusiti:
affinare una lama nabrusiti rezilo
2. pren. izostriti:
affinare la vista, l'ingegno izostriti vid, razum
3. prečistiti, izpopolniti, izpiliti, izbrusiti:
affinare lo stile izpiliti slog
B) ➞ affinarsi v. rifl. (pres. mi affino) izpopolniti se, prekaliti se:
l'animo nobile si affina nel dolore plemenit duh se prekali v bolečini - affinazione f čiščenje, prečiščenje:
affinazione dell'oro prečiščenje zlata - affinché cong. da, zato da:
te lo dico affinché tu sappia regolarti to ti povem zato, da se boš znal ravnati - affine1 cong. knjižno
affine di da, zato da - affine2
A) agg. soroden, podoben:
anime affini sorodne duše
tabacchi e generi affini tobak in podobni izdelki
B) m
1. sorodnik (po svaštvu)
2. mat.
affini afini liki - affiner [afine] verbe transitif čistiti, žlahtniti (kovine); (s)tanjšati, izostriti, ošiliti; mikati (lan); izboljšati (okus); napraviti okusnejše (jedi); figuré izboljšati, popraviti
s'affiner (o)čistiti se, postati finejši; postati špičast (obraz)
affiner les fromages dokončati zorenje sira
son goût s'est affiné okus se mu je izboljšal, je postal finejši - affingō (adfingō) -ere -fīnxī -fictum
1. upodabljaje prida(ja)ti, prinarediti (prinarejati): gallinarum cubilia aut exsculpta aut afficta firmiter Varr., multa natura aut adfingit aut mutat Ci., Minervae talaria pinnarum adfingunt Ci., nec ei manūs adfinxit Ci.; pren.: ut non tamquam citharoedi prooemium adfictum aliquod membrum esse videatur Ci. po zunanje dodan.
2. pren.
a) (v mislih) dostaviti (dostavljati), domisliti: qui nihil opinione affingat assumatque ad aegritudinem Ci., quia huic generi malorum non affingitur illa opinio Ci. se ne drži tista zmota.
b) k čemu si izmisliti (izmišljati), prilagáti, po krivem pritakniti (pritikati): multa rumor adfingebat Ci., affingunt rumoribus (kot govorico) Galli, quod res poscere videbatur C., quid res ipsa tulerit, quid error adfinxerit, quid invidia conflarit, intellegatis Ci., ne vera laus detracta neque falsa afficta esse videatur Ci., qui (poëta) peccat etiam, cum probi orationem affingit improbo Ci. kadar pritika besede poštenega človeka nepoštenjaku, homines affingentes vana auditis L., aff. novum crimen T.
c) sploh izmisliti (izmišljati): absurdum iocum, litteras Ap. - affīnis (adfīnis) -e
1. mejen, soseden: cui fundo erat adfinis M. Tullius Ci., gens affinis Mauris L.; subst. affīnēs -ium, m mejaši: Paul. (Dig.), P. F.
2. pren.
a) zapleten v kaj, vedoč za kaj, sokriv česa, udeležen pri čem; z dat.: adfinis negotiis Pl., qui huic adfines sceleri fuerunt Ci., corpus his vitiis adfine Lucr., adfinis ei noxae L.; z ad: adfines ad causandum Pac. ap. Non.; kot subst. z gen. = udeleženec: Ter., homines, huius adfines suspicionis Ci., adf. rei capitalis Ci., socius adfinis conductionis L.
b) po svaštvu soroden, v svaštvu si: quod alter mihi adfinis erat Ci., vincula affinia O. sorodstvene vezi, caelo affinis virgo Sil.; večinoma subst. affīnis (adfīnis) -is, abl. -ī in -e, m ali f kdor je v svaštvu = svak, svakinja, tast, zet, sorodnik sploh: N., T. idr., et gener et adfines placent Ter. zet in svaštvo (njegova rodbina), Megadorus meus adfinis Pl. moj zet, Vettius, tuus adfinis, cuius sororem habes in matrimonio Ci., cognati atque adfines deprecati sunt Ci. krvno sorodstvo in svaštvo, militiae contubernales, post adfines Ci., tu adfinem tuam, filiam meam, a genibus tuis reppulisti Ci.; iron.: hi autem quidam erant adfines Ci. so mu bili tako rekoč v svaštvu (ker se je pečal z njihovimi ženami). - affinità f
1. podobnost, sorodnost:
affinità di idee, di gusti podobnost pogledov, okusov
2. nagnjenje, naklonjenost, simpatija, sorodnost, afiniteta:
affinità elettive izbirne sorodnosti
3. sorodstvo (po svaštvu)
4. kem. afiniteta - affīnitās (adfīnitās) -ātis, f (affīnis, adfīnis)
1. sosedstvo: fundi Varr.
2. pren.
a) svaštvo, sorodstvo (po ženitvah, možitvah): Pl., Ter. idr., cum aliquo adfinitate sese devincire Ci., cum illo maximis vinclis et propinquitatis et affinitatis coniunctus Ci., propinquitatibus affinitatibusque coniuncti C., Pausanias... se tecum affinitate coniungi cupit (v sorodstvo stopiti). Quare... des ei filiam tuam nuptum N., in affinitatem pervenit imperatoris N. posvačil se je s..., propter affinitatem P. Sulpicii N. zaradi sorodstva s..., adfinitatem iungere cum aliquo L., contrahere affinitatem Vell. v svaštvo stopiti, recipere aliquem in affinitatem Vell.; met. subst. = affines: cognati, affinitas, amici Pl., affinitatium auxilio Iust.
b) sorodstvo = tesna zveza, dotik, stik: litterarum Q., Gell., tanta est affinitas corporibus hominum mentibusque Gell. - Affinitäts- afinitetni (Affinitätsachse afinitetna os)