affinité [-te] sorodnost, sorodstvo; svaštvo; figuré podobnost; chimie afiniteta
affinité de goût sorodnost v okusu
Zadetki iskanja
- affinity [əfíniti] samostalnik (with, between)
sorodnost, podobnost; privlačnost; razumevanje (to, for)
naklonjenost, simpatija
kemija afiniteta
to have an affinity for biti naklonjen čemu - affiochire
A) v. tr., v. intr. (pres. affiochisco) napraviti hripavega, ohripeti, postati hripav, oslabeti:
la malattia gli affiochiva la voce zaradi bolezni je bil ves hripav
B) ➞ affiochirsi v. rifl. (pres. mi affiochisco) ohripeti; oslabeti:
la voce si affiochiva nel pianto glas se je dušil v joku - affiochito agg. hripav; slaboten:
voce affiochita hripav glas - affiorare1 v. intr. (pres. affioro)
1. priti na površje, dvigniti se, pomoleti:
affiorare dall'acqua pomoleti iz vode
2. pren. pojaviti se, pokazati se:
sulle sue guance affiora un lieve rossore na njenih licih se prikaže lahna rdečica - affiorare2 v. tr. (pres. affioro)
1. redko sejati (moko)
2. knjižno vesti cvetlične vzorce - affīrmanter, affīrmātē, gl. affīrmo.
- affirmatif, ive [afirmatif, iv] adjectif trdilen, pritrdilen, pozitiven; odločen (oseba, ton); masculin pritrdilen izraz; féminin pritrditev
proposition féminin affirmative trdilni stavek
dans l'affirmative če se to zgodi, če bo to sprejeto, v pozitivnem primeru
répondre par l'affirmative odgovoriti pritrdilno (pozitivno)
il a été très affirmatif, elle ne viendra pas odločno je (po)trdil, (da) ona ne bo prišla - affīrmātiō -ōnis, f (affīrmāre) zagotavljanje, pritrjevanje: Plin., Iust., est enim iusiurandum affirmatio religiosa Ci. multā affirmatione abnuere Cu. prav odločno odkloniti, propositio cum affirmatione Q.; z ACI: Plin., Q.
- affirmation [-sjɔ̃] féminin trditev, pritrditev, potrditev, zagotovitev, zatrditev; uveljavitev, afirmacija
affirmation des principes potrditev načel
affirmation de soi-même uveljavitev, afirmacija samega sebe - affirmative1 [əfé:mətiv] pridevnik (affirmatively prislov)
trdilen, afirmativen - affirmative2 [əfé:mətiv] samostalnik
pritrditev
to answer in the affirmative odgovoriti pritrdilno, reči, da je tako - affirmativement [-tivmɑ̃] adverbe pritrdilno, pozitivno
répondre affirmativement pritrdilno odgovoriti - affīrmātīvus 3, adv. -ē (affīrmāre) zagotavljajoč, pritrjevalen, trdilen: pozni slovničarji.
- affīrmātor -ōris, m (affīrmāre) zatrjevalec, zagotavljavec: Tert., Ulp. (Dig.).
- affirmer [afirme] verbe transitif potrditi, trditi, zagotavljati; uveljaviti (pravico) afirmirati; juridique (s prisego) potrditi; očitno, jasno pokazati
s'affirmer postati jasen, očiten; uveljaviti se, afirmirati se
affirmer sa volonté jasno pokazati svojo voljo
affirmer sur l'honneur potrditi pri svoji časti
affirmer son talent uveljaviti svoj talent - affīrmō (adfīrmō) -āre -āvī -ātum
I. še trdnejše, še trpežnejše storiti kaj: corium affirmatum cineris inspersu Ap.
— II. pren.
1. utrditi (utrjevati), potrditi (potrjevati), okrepiti, podkrepiti: ea res Troianis spem affirmat L. utrdi Trojance v upanju, societas iureiurando affirmatur L., tu animo affirmas (te) Cat. (tudi offirmas).
2. potrditi (potrjevati) (naspr. refellere): transfugarum dicta L., fortunā tum urbis crimen affirmante L. ker je... povzročala, da se je zdelo... resnici podobno, promissa rebus (z dejstvi) affirmare L., quod breviter dictum est, rationibus affirmatum... Ci., virtutem armis aff. T. dokazati, izpričati.
3. trditi, zatrditi (zatrjevati), zagotoviti (zagotavljati) (naspr. dubitare, abnuere, negare); abs.: non agis, affirmo O., nemo scire et omnes affirmare T., pass. brezos.: noctem quidem, ut affirmatur, non insomnem egit T.; z de: Dig., si ullā alliā de re... adfirmare possem Ci. določno govoriti; z obj.: hoc, cum tota Sicilia diceret, tamen adfirmare non auderem Ci., nihil enim aliud adfirmare possum nisi sententiam... meam Ci., quis rem tam veterem pro certo affirmet? L., qui hoc fortissime affirmant Q.; z ACI: L., Cels., Cu., (dolere) ne malum quidem esse philosophi adfirmant Ci., adfirmante Apronio se plus non esse daturum Ci., quidam plures deo ortos affirmant T.; z odvisnim vprašanjem: quis pro certo affirmet, quot fuerint L. — Od tod adv.
a) pt. pf. affīrmātē zatrdno, zagotovo, določno: aff. quasi deo teste promittere aliquid Ci. slovesno, affirmatissime contendere, scribere Gell.
b) pt. pr. affīrmanter zatrdno, določno: praedicare Gell. - affisare v. tr. (pres. affiso) knjižno ➞ affissare
- affissare
A) v. tr. (pres. affisso) knjižno strmeti, zijati (v koga, kaj):
affissare qcn. strmeti v koga
affissare gli occhi in qcn., qcs. upreti, zapičiti oči v koga, kaj
B) ➞ affissarsi v. rifl. (pres. mi affisso)
1. knjižno bolščati, buljiti, zagledati se, zastrmeti se:
s'affissò in lui zastrmel se je vanj
2. osredotočiti se (na kaj):
s'era tutto affissato in quel progetto ves se je osredotočil na načrt - affissione f nabijanje, lepljenje (oglasov, naznanil), plakatiranje:
divieto d'affissione plakatiranje prepovedano