Franja

affinité [-te] sorodnost, sorodstvo; svaštvo; figuré podobnost; chimie afiniteta

affinité de goût sorodnost v okusu

affinity [əfíniti] samostalnik (with, between)
sorodnost, podobnost; privlačnost; razumevanje (to, for)
naklonjenost, simpatija
kemija afiniteta

to have an affinity for biti naklonjen čemu

affiochire

A) v. tr., v. intr. (pres. affiochisco) napraviti hripavega, ohripeti, postati hripav, oslabeti:
la malattia gli affiochiva la voce zaradi bolezni je bil ves hripav

B) ➞ affiochirsi v. rifl. (pres. mi affiochisco) ohripeti; oslabeti:
la voce si affiochiva nel pianto glas se je dušil v joku

affiochito agg. hripav; slaboten:
voce affiochita hripav glas

affiorare¹ v. intr. (pres. affioro)

1. priti na površje, dvigniti se, pomoleti:
affiorare dall'acqua pomoleti iz vode

2. pren. pojaviti se, pokazati se:
sulle sue guance affiora un lieve rossore na njenih licih se prikaže lahna rdečica

affiorare² v. tr. (pres. affioro)

1. redko sejati (moko)

2. knjižno vesti cvetlične vzorce

affīrmanter, affīrmātē, gl. affīrmo.

affirmatif, ive [afirmatif, iv] adjectif trdilen, pritrdilen, pozitiven; odločen (oseba, ton); masculin pritrdilen izraz; féminin pritrditev

proposition féminin affirmative trdilni stavek
dans l'affirmative če se to zgodi, če bo to sprejeto, v pozitivnem primeru
répondre par l'affirmative odgovoriti pritrdilno (pozitivno)
il a été très affirmatif, elle ne viendra pas odločno je (po)trdil, (da) ona ne bo prišla

affīrmātiō -ōnis, f (affīrmāre) zagotavljanje, pritrjevanje: Plin., Iust., est enim iusiurandum affirmatio religiosa Ci. multā affirmatione abnuere Cu. prav odločno odkloniti, propositio cum affirmatione Q.; z ACI: Plin., Q.

affirmation [-sjɔ̃] féminin trditev, pritrditev, potrditev, zagotovitev, zatrditev; uveljavitev, afirmacija

affirmation des principes potrditev načel
affirmation de soi-même uveljavitev, afirmacija samega sebe

affirmative¹ [əfé:mətiv] pridevnik (affirmatively prislov)
trdilen, afirmativen

affirmative² [əfé:mətiv] samostalnik
pritrditev

to answer in the affirmative odgovoriti pritrdilno, reči, da je tako

affirmativement [-tivmɑ̃] adverbe pritrdilno, pozitivno

répondre affirmativement pritrdilno odgovoriti

affīrmātīvus 3, adv. -ē (affīrmāre) zagotavljajoč, pritrjevalen, trdilen: pozni slovničarji.

affīrmātor -ōris, m (affīrmāre) zatrjevalec, zagotavljavec: Tert., Ulp. (Dig.).

affirmer [afirme] verbe transitif potrditi, trditi, zagotavljati; uveljaviti (pravico) afirmirati; juridique (s prisego) potrditi; očitno, jasno pokazati

s'affirmer postati jasen, očiten; uveljaviti se, afirmirati se
affirmer sa volonté jasno pokazati svojo voljo
affirmer sur l'honneur potrditi pri svoji časti
affirmer son talent uveljaviti svoj talent

affīrmō (adfīrmō) -āre -āvī -ātum

I. še trdnejše, še trpežnejše storiti kaj: corium affirmatum cineris inspersu Ap.

— II. pren.

1. utrditi (utrjevati), potrditi (potrjevati), okrepiti, podkrepiti: ea res Troianis spem affirmat L. utrdi Trojance v upanju, societas iureiurando affirmatur L., tu animo affirmas (te) Cat. (tudi offirmas).

2. potrditi (potrjevati) (naspr. refellere): transfugarum dicta L., fortunā tum urbis crimen affirmante L. ker je... povzročala, da se je zdelo... resnici podobno, promissa rebus (z dejstvi) affirmare L., quod breviter dictum est, rationibus affirmatum... Ci., virtutem armis aff. T. dokazati, izpričati.

3. trditi, zatrditi (zatrjevati), zagotoviti (zagotavljati) (naspr. dubitare, abnuere, negare); abs.: non agis, affirmo O., nemo scire et omnes affirmare T., pass. brezos.: noctem quidem, ut affirmatur, non insomnem egit T.; z de: Dig., si ullā alliā de re... adfirmare possem Ci. določno govoriti; z obj.: hoc, cum tota Sicilia diceret, tamen adfirmare non auderem Ci., nihil enim aliud adfirmare possum nisi sententiam... meam Ci., quis rem tam veterem pro certo affirmet? L., qui hoc fortissime affirmant Q.; z ACI: L., Cels., Cu., (dolere) ne malum quidem esse philosophi adfirmant Ci., adfirmante Apronio se plus non esse daturum Ci., quidam plures deo ortos affirmant T.; z odvisnim vprašanjem: quis pro certo affirmet, quot fuerint L. — Od tod adv.
a) pt. pf. affīrmātē zatrdno, zagotovo, določno: aff. quasi deo teste promittere aliquid Ci. slovesno, affirmatissime contendere, scribere Gell.
b) pt. pr. affīrmanter zatrdno, določno: praedicare Gell.

affisare v. tr. (pres. affiso) knjižno ➞ affissare

affissare

A) v. tr. (pres. affisso) knjižno strmeti, zijati (v koga, kaj):
affissare qcn. strmeti v koga
affissare gli occhi in qcn., qcs. upreti, zapičiti oči v koga, kaj

B) ➞ affissarsi v. rifl. (pres. mi affisso)

1. knjižno bolščati, buljiti, zagledati se, zastrmeti se:
s'affissò in lui zastrmel se je vanj

2. osredotočiti se (na kaj):
s'era tutto affissato in quel progetto ves se je osredotočil na načrt

affissione f nabijanje, lepljenje (oglasov, naznanil), plakatiranje:
divieto d'affissione plakatiranje prepovedano