Franja

Zadetki iskanja

  • affittanza f zakup; najem:
    affittanza collettiva kolektivna najemna pogodba
  • affittare v. tr. (pres. affitto)

    1. oddati, oddajati; dati v najem, v zakup:
    affittare una camera dati, oddajati v najem sobo

    2. najeti, najemati; vzeti v najem, v zakup:
    affittare una villa najeti vilo
  • affittire

    A) v. tr. (pres. affittisco) zgostiti, narediti gosto

    B) ➞ affittire, affittirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ affittisco) zgostiti se, postati gost
  • affitto m

    1. najem, zakup:
    dare, prendere in affitto dati, vzeti v najem

    2. najemnina, zakupnina:
    pagare l'affitto plačati najemnino
  • affix1 [əfíks] prehodni glagol (to, on)
    pritrditi, pripeti, nalepiti, privezati

    to affix the leads zaplombirati
    to affix ridicule to s.o. osmešiti koga
    to affix one's seal zapečatiti
    to affix one's signature lastnoročno podpisati
    to affix a stamp nalepiti znamko
  • áfflagrāns (ádflagrāns) -antis (ad in flagrāre) buhteč, z zublji goreč; pren. buren, viharen: tempus Amm.
  • afflato m knjižno dih (zlasti pren.); navdih:
    afflato poetico pesniški navdih
  • afflātor (adflātor) -ōris, m (afflāre, adflāre) navdihovalec: Tert.
  • afflātus (adflātus) -ūs, m (afflāre, adflāre)

    1. pihanje na kaj, proti čemu, piš, sapa: denegat afflatusque Cels., afflatus et vis frigoris Sen. ph., affl. Favonii, ventorum Plin., affl. montium Plin. sapa s planin, planinski zrak, maris ali maritimus Plin. sapa z morja, morski zrak; occ.
    a) živalski dih, puh, puhanje: Sil., fulmen ab ore (apri) venit: frondes afflatibus ardent O., (polypus) afflatu terribili canes agebat Plin.
    b) žareči, ognjeni, vroči puh: af. ex terrā Ci., ignium, vaporis L., trunci pars solis afflatu peraruit Col. od sončnega žara, corporis iacentis pestifero afflatu vicinā regione pollutā Val. Max. od kužnega puha (duha); pren.: iuncturae... leni afflatu simulacra refovent Plin. z lahnim, blestečim nadihom.
    c) gram. pridih, aspiracija: sine afflatu (t.j. brez h) Varr.

    2. pren. navdih: oracula divino adflatu funduntur Ci., nemo... vir magnus sine aliquo adflatu divino umquam fuit Ci., sine quodam adflatu quasi furoris Ci.
  • afflectō (adflectō) -ere -flexī -flexum prigibati, tja obrniti: Mel.; pren. s prošnjami nagniti (nagibati) k čemu, preprositi: nec tu tamen illicitā adflectare pietate Ap.
  • affleō (adfleō) -ere jokati se pri (ob) čem ali s kom: Pl.; z dat.: flentibus adflent H.
  • affleurement [aflœrmɑ̃] masculin izravnanje; figuré nastop, pojavitev na površini

    affleurement d'un filon pojavitev rudne žile na površini
  • affleurer [aflœre] verbe intransitif pojaviti se na površju zemlje (tal, vode); izstopati; doseči (rob, breg); izravnati

    roc masculin qui affleure skala, ki se pokaže na površini
    la rivière affleure ses bords reka sega do višine bregov
    faire affleurer l'eau à la bouche (figuré) sline, skomine komu delati
  • afflict [əflíkt] prehodni glagol (with)
    užalostiti, prizadeti; žaliti; okužiti
  • afflīctātiō (adflīctātiō) -ōnis, f (afflīctāre, adflīctāre) muka: Tert., Cod. Th., adflictatio (est) aegritudo cum vexatione corporis Ci.
  • afflīctātor (adflīctātor) -ōris, m (afflīctāre, adflīctāre) mučitelj: Tert.
  • afflicted [əflíktid] pridevnik (at, by, with)
    žalosten, prizadet; trpeč, bolan

    to be afflicted with trpeti zaradi
  • afflictif, ive [afliktif, iv] adjectif

    peine féminin afflictive telesna kazen
  • afflīctim (adflīctim), adv. (afflīctus, adflīctus) potrto, pobito: M. poet.
  • afflicting [əflíktiŋ] pridevnik (afflictingly prislov)
    žalosten, bridek, boleč