Franja

Zadetki iskanja

  • affluentia (adfluentia) -ae, f (affluēns, adfluēns)

    1. obilen dotok, pritok, naval: geniturae Plin.

    2. pren. (iz)obilje: omnium rerum Ci., rerum (naspr. angustia) Aug., annonae Plin., munditiam, non affluentiam affectabat N., ingenii aff. Q. prekipevajoča bistroumnost.
  • affluēnza f

    1. pritekanje, dotok:
    affluenza di acqua dotok vode
    affluenza di merci dotok blaga

    2. množica (ljudi), naval:
    allo stadio c'era una grande affluenza na stadion se je zgrnila velika množica
  • affluer [aflüe] verbe transitif pritekati; iztekati se (dans v), prihajati v velikem številu, zgrinjati se

    les foules affluent dans le métro, à l'exposition množice se zgrinjajo v metro, na razstavo
    le sang lui afflue au visage kri mu plane v obraz
    les dons affluent de toutes parts darovi prihajajo v velikem številu z vseh strani
  • affluire v. intr. (pres. affluisco)

    1. pritekati, dotekati:
    il fiume affluisce al mare reka priteka v morje
    i prodotti agricoli affluiscono dalle campagne alle città kmetijski pridelki dotekajo s podeželja v mesto

    2. pren. zbrati se, stekati se:
    il pubblico affluì numeroso allo spettacolo občinstvo se je v velikem številu zbralo na predstavi
  • affluitās -ātis, f (affluere) obilnost, izobilje: Hier.
  • affluō (adfluō) -ere -flūxī (-)

    1. priteči (pritekati): Rhenus ad Gallicam ripam adfluens T.; z dat.: Eurotas prope adfluit moenibus L., Aufidus amnis utrisque castris adfluens L.; abs.: cibo affluente (namreč v želodec) Suet.

    2. pren.
    a) dotekati, priteči (pritekati), privreti, prispeti, priti, prihajati, dohajati; večinoma o množicah ljudi: comitum adfluxisse numerum V., adfluente cotidie multitudine L., adfluentium undique auxilium S. fr., adfluunt auxilia T., multitudo adfluentium T.; o abstr.: nihil... ne rumoris quidem adfluxit Ci., si ea sola voluptas esset, quae quasi titillaret sensus et ad eos... adflueret Ci. ki pritekajoče obhaja čute, adfluentes anni H., adfluit incautis amor O. se prikrade; fil. (epikurejsko) dotekaje prehajati: ad deos adfluere Ci., imaginum series ad nos adfluat Ci.; pesn. s samim acc.: convenit, ut sensu corpus... adfluat omne Lucr. da s čutom nadahne vse telo (tudi arceat).
    b) v (iz)obilju dotekati, pritekati, v (iz)obilju biti: cum domi otium atque divitiae adfluerent (populo Rom.) S., effuse adfluunt opes L., ex eo, quod adfluit opibus vestris, sustinendo necessitates aliorum L. s tem, da ob svojem izobilju lajšate revščino drugih, affluunt subito, repente dilabuntur (vires atque opes humanae) Val. Max., pro cerebri ubertate vel affluit capillago vel deserit Tert. rastejo lasje čedalje bolj ali izpadajo; od tod affluere (adfluere) aliqua re v (iz)obilju imeti česa: ut adfluam frumento Pl., miser, si in... vitiosā vitā adflueret voluptatibus Ci., adf. divitiis, honore, laude Lucr. Od tod adj. pt. pr. affluēns (adfluēns) -entis, adv. affluenter (adfluenter)

    1. obilno dotekajoč, pritekajoč: sub radicibus montis affluentiores aquae sunt Vitr.; pren. obilen, bogat, potraten: Hier., omnium rerum affluentibus copiis Ci., affluens copia voluptatium L., senatorum numerus Suet., divitior... et affluentior... vera amicitia Ci., bonorum omnium affluentissimus largitor Aug.; subst. neutr.: ex adfluenti T. v izobilju; adv.: vinum calicibus affluenter immissum Ap. obilno; pred Ap. le komp.: affluentius vivere N. potratneje, affluentius voluptates haurire Ci. prenasladno živeti, affluentius solito convivium inire T.

    2. mazajoč se s čim: alter unguentis affluens Ci.; pren. v izobilju preskrbljen, bogato obdarjen, bogat s čim, česa, prekipevajoč od česa: Gell., pauci (homines) opibus et copiis adfluentes Ci., urbs eruditissimis hominibus liberalissimisque studiis affluens Ci., domus scelere omni adfluens Ci., illo Asiatico ornatu affluens L. Andr. ap. Prisc. odičena, olepšana z..., homo vestitu affluens Ph. v dolgi, valovito spuščajoči se obleki.
  • afflusso m dotok, pritok, priliv (tudi pren.):
    afflusso di capitali dotok kapitala
    l'afflusso dei turisti priliv turistov
  • affluus 3 (affluere) obilno tekoč: flumen Iul. Val.
  • afflux [aflü] masculin pritok; naval

    afflux de sang à la face naval krvi v obraz
    afflux de visiteurs naval obiskovalcev
  • affluxion [əflʌ́kšən] ➞ afflux
  • affmo(s) kratica= afmo(s) afectísimo(s)
  • affocare

    A) v. tr. (pres. affuōco)

    1. knjižno vžgati, zažgati

    2. pren. razžariti, razbeliti:
    il sole affocava l'aria sonce je razžarilo zrak

    B) ➞ affocarsi v. rifl. (pres. mi affuōco) knjižno razgreti se, razvneti se, vzplameneti:
    s'affocò in volto obraz mu je zažarel
  • affodiō (adfodiō) -ere dokopavati: Plin.
  • affogare

    A) v. tr. (pres. affōgo) utopiti, utapljati, zadušiti (tudi pren.):
    affogare una delusione nel vino utapljati razočaranje v vinu
    affogare una ragazza pren. slabo omožiti dekle

    B) v. intr. utoniti, utopiti se, zadušiti se:
    affogò nel fiume utonil je v reki
    affoga nel cappello klobuk mu kar pleše na glavi
    affogare in un bicchiere d'acqua pren. utopiti se v kozarcu vode, zmesti se pred najmanjšo težavo
    bere o affogare pren. izbirati med dvema slabima možnostma
    affogare nell'oro valjati se v bogastvu
    affogare nei debiti utapljati se v dolgovih

    C) ➞ affogarsi v. rifl. (pres. mi affōgo) utopiti, utapljati se
  • affogato agg. kulin.
    stanza affogata zatohla soba
    uova affogate kulin. poširana jajca
  • affolant, e [afɔlɑ̃, t] adjectif begajoč, osupljiv; zelo vznemirljiv, strašen

    beauté féminin affolante osupljiva lepota
    c'est affolant (familier) to je strašno
  • affolé, e [afɔle] adjectif zbegan, prestrašen
  • affolement [afɔlmɑ̃] masculin zbeganost, vznemirjenost, (paničen) strah, panika; razburjenje

    j'ai eu une minute d'affolement preživel sem minuto paničnega strahu
  • affoler [afɔle] verbe transitif spraviti ob pamet znoriti, zbegati, zmesti, osupiti, (pre)strašiti; omamiti

    s'affoler zmesti se, zbegati se, izgubiti oblast nad seboj, ponoreti, izgubiti glavo
    ne vous affolez pas! ne izgubljajte živcev! ne razburjajte se!
    s'affoler de quelqu'un do ušes se zaljubiti v koga
  • affollare

    A) v. tr. (pres. affōllo)

    1. napolniti, nagnesti:
    affollare un locale napolniti lokal

    2. pren. knjižno pritiskati (na koga), preobremeniti, preobremenjevati:
    affollare di lavoro preobremenjevati z delom

    B) ➞ affollarsi v. rifl. (pres. mi affōllo) gnesti se; zgrniti, zgrinjati se (tudi pren.):
    molti pensieri mi si affollavano nella mente mnogo misli se mi je podilo po glavi