Franja

aggeniculor (adgeniculor) -ārī pred kom kolena upogibati, klecati: alicui Tert.

agger -eris m (aggerere) „vse, kar se nanosi za utrdbo“

1. gradivo za nasip (zemlja, ruševine, kamenje, drevje, pesek): aggerem petere Ci. iti po..., comportare aggerem C., cratibus atque aggere paludem explere ali aggere et cratibus fossas explere C. ali fossas aggere complere V., cavernas aggere implere Cu., trabes multo aggere vestire C., rates terra et aggere integere C.; pesn.: tecta aggere moliri V. graditi in z zemljo utrditi, tepidoque onerabant (ossa) aggere terrae V.

2. met. zemeljski namet, nasip, okop: terreus Varr., terreno ex aggere bustum V., agrestis T. zemeljski nasip kot poljska ograja; taborski nasip: sedes castrorum in morem... aggere cingit V.; oblegovalni nasip: aggerem struere T. ali exstruere, instruere C. ali iacere C., S. ali erigere Lucan. napraviti, nasuti, aggerem ad urbem promovere (za napad) L., aggeribus ignes inicere L. zažgati (ti nasipi so bili namreč deloma iz protja in vejevja); pren.: esset... agger Italiae oppugnandae Graecia Ci.

3.
a) rimski mestni okop: aggere et fossis et muro circumdat urbem (Servius) L. (ta okop je bil na vzhodu mesta od Kolinskih do Eskvilinskih vrat) = agger Tarquinii Superbi Plin. (ker ga je ta kralj povišal) = agger maximus Ci. (bil je namreč 7 stadijev dolg, 50 čevljev širok in nad 60 čevljev visok). To staro utrdbo je Mecenat deloma spremenil v sprehajališče, kjer so se radi mudili glumači, vedeževalci idr. kratkočasniki; na njegovem spodnjem delu proti mestu so prebivali mnogi reveži: Q. Iuv., Suet., nunc licet aggere in aprico spatiari H.; od tod pesn. sploh mestni okop: proelia miscent aggeribus moerorum V., quem pulsi pristina Turni aggere moerorum sublimem gloria tollit V., cocto aggere opus Pr. zidovje iz žgane opeke.
b) obmejna utrdba, deželna obramba: latus unum Angrivarii lato aggere extulerant T.
c) pristaniški, obrežni nasip: Vitr., aggerem iaciebat a litore C., incohatus a Druso agger Rheno coërcendo T., aggeribus ruptis exit amnis V.; pesn. ježa, breg sploh: gramineus ripae agger V., herbosus agg. O., flumineus agg. Sil.
č) nasuto cestno površje, nasuta cesta: viae deprensus in aggere serpens V. na cestišču, aggerem viae III cohortes obtinuere T.; aggeres umido paludum imponere T. nasute ceste v močvirju, solidus agg. Stat.

4. pesn. vzpetina, višina, kup: aggeres Alpini V. alpski vrhovi, tumulique ex aggere fatur V. iz gomile, comprenditur ignibus agger O. grmada, agg. busti Val. Fl., aggeres nivei V. kupi snega, agger armorum T., in mediis exsangui rege reperto aggeribus Val. Fl., cadaverum, caesorum aggeres Amm.; tudi = vzdigajoče se morsko valovje: consurgit ingens pontus in vastum aggerem Sen. tr., nec rursus ab alto aggere deiecit pelagi, sed pertulit unda Lucan., consurgens agger aquarum Sil.

Opomba: Star. obl. arger, v rokopisih tudi adger, pri Luc. acc. āgerem, abl. āgere.

aggerātim, adv. (aggerāre) kupoma: Ap.

aggerātiō -ōnis, f (aggerāre) nasipavanje, le konkr. nasip, jez: Vitr., Iust.

aggerō -āre -āvī -ātum (agger)

1. nasuti, nasipa(va)ti: haec genera (laterum) faciliter aggerantur Vitr. se dajo lahko položiti druga na drugo, exhauriendas esse regiones, ut illud spatium aggeraretur Cu., trames... inter paludes... aggeratus T.; agr. zemljo obsipa(va)ti okrog dreves in rastlin: stercoratam terram circa agg. Col.

2. pren. (na)kopičiti, (na)grmaditi, nagomiliti: cadavera, praemia pugnae V., ossa T.; pesn. pren. pomnožiti (pomnoževati): iras V., promissum dictis Stat., Libyas clades et prima incendia belli Sil. pretiravati; agr. obsipa(va)ti: arbores Col.; potem sploh posuti, porasti: convalles lacunosae cavaeque, nimium spinetis aggeratae Ap.

aggerō (adgerō) -ere -gessī -gestum

1. prinesti (prinašati), privleči, dobaviti (dobavljati): aquam Pl., pisciculos Varr., luta et limum Ci. ap. Non., terram Sen. ph., humum ex montibus Cu., caespitem T.; z ad: ipsi aggerunt ad nos (bona) Pl.; z dat.: ingens aggeritur tumulo (za gomilo) tellus V., aggesta fluminibus terra Plin. naplavljena; subst. pt. pf. aggestum -ī, n zemeljski nasip: Amm.

2. pren.
a) (s trudom) nalagati, kopičiti kaj na kaj: quadrantes aggerere patrimonio Ph., opes opibus Sen. ph.
b) pretiravaje omeniti, povedati, praviti, obsipavati koga s čim: amici... intendere vera, adgerere falsa T. adg. probra T., multa adgerebantur etiam insontibus periculosa T.

aggestiō -ōnis, f (aggerere) prinašanje, kopičenje, le konkr. naplavina: M.

aggestus (adgestus) -ūs, m (aggerere, adgerere)

1. prinašanje, dobava: copiarum T. dovoz živil, pabuli, materiae, lignorum adgestūs T., via solidata aggestu arenae Aur. z nasipavanjem.

2. met. nasip, jez: magno aggestu suspensa vestibula Sen. ph., agg. cineris Vulg.; occ. gomila: Ps.-Q.

aggettare v. intr. (pres. aggētto) arhit. štrleti, izstopati

aggettivare v. tr. (pres. aggettivo)

1. adjektivizirati

2. uporabljati pridevnike (v govoru, odlomku, stavku)

agghiacciante agg. grozen, grozljiv, strašen:
un urlo agghiacciante grozen krik

agghiacciare

A) v. tr. (pres. agghiaccio)

1. spremeniti v led, zamrzniti (tudi pren.):
le sue parole lo agghiacciarono ob njegovih besedah je okamnel

2. pogasiti, pridušiti, ohladiti:
agghiacciare l'entusiasmo di qcn. ohladiti navdušenje nekoga

B) ➞ agghiacciare, agghiacciarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ agghiaccio) oledeneti, okamneti:
agghiacciarsi dallo spavento okamneti od strahu

agghiaiare v. tr. (pres. agghiaio) posuti, posipati s prodom, gramozom

agghindare

A) v. tr. (pres. agghindo)

1. izbrano obleči, oblačiti

2. lišpati, nališpati

B) ➞ agghindarsi v. rifl. (pres. mi agghindo) izbrano se obleči

agghindato agg. izbrano oblečen; pren. okrašen, izbran:
discorso agghindato izbrane besede

aggiogare v. tr. (pres. aggiōgo)

1. vpreči v jarem:
aggiogare i buoi vpreči vole v jarem
aggiogare qcn. al carro della politica pren. vpreči koga v politiko

2. ekst. združiti, spariti

3. pren. podjarmiti

aggiornamento m

1. izpopolnjevanje, dopolnitev, dopolnjevanje; ažuriranje:
corso di aggiornamento per insegnanti izpopolnjevalni tečaj za učitelje

2. preložitev, odgoditev:
l'aggiornamento della seduta preložitev seje

aggiornare

A) v. tr. (pres. aggiorno)

1. spraviti na tekoče, ažurirati, posodobiti, dopolniti, izpopolniti:
aggiornare un'enciclopedia dopolniti enciklopedijo

2. preložiti, odgoditi:
aggiornare una seduta preložiti sejo

B) v. intr. impers. knjižno daniti se

C) ➞ aggiornarsi v. rifl. (pres. mi aggiorno)

1. strokovno se izpopolniti

2. ekst. prilagoditi, prilagajati se (času)

aggirare

A) v. tr. (pres. aggiro)

1. obkrožiti, obkoliti:
aggirare le posizioni del nemico obkoliti sovražnikove položaje
manovra aggirante obkoljevalni manever

2. prevarati, ukaniti:
è stato aggirato da un imbroglione prevaral ga je goljuf

3. pren. obiti:
aggirare un problema, una difficoltà obiti problem, težavo

B) ➞ aggirarsi v. rifl. (pres. mi aggiro) krožiti, motati se, vrteti se, sukati se:
nella zona si aggirano tipi sospetti tod se motajo sumljivi tipi
il salario medio si aggira sulle ottocentomila lire povprečna plača se vrti okrog osemsto tisoč lir