Franja

aggravating [ǽgrəveiting] pridevnik
otežujoč
pogovorno dražeč, zoprn

aggravating circumstances obtežilne okoliščine

aggravātiō -ōnis, f (aggravāre) obtežitev, nadlegovanje, pritiskanje: ventris Arn.; pren.: manus tuae Aug., animae Aug.

aggravation [-sjɔ̃] féminin poslabšanje (vremena); poostritev (kazni); médecine poslabšanje; povišanje (rizika)

aggravation de la situation financière poslabšanje finančnega položaja
aggravation des impôts, du chômage povečanje davkov, brezposelnosti

aggraver [agrave] verbe transitif poslabšati; poostriti; povečati

s'aggraver poslabšati se; (po)večati se, poostriti se
les mesures ont aggravé le mécontentement ukrepi so povečali nezadovoljstvo
aggraver la peine (juridique) poostriti, zvišati kazen
l'état du malade s'est aggravé bolnikovo stanje se je poslabšalo

aggravēscō (adgravēscō) -ere

1. težji, bolj obremenjen postajati: Pac. ap Non. (o ženski nosečnici).

2. pren. na slabše se obračati: metuo, ne Philumenae magis morbus adgravescat Ter.

aggravio m (pl. -vi)

1. obremenitev, breme (zlasti pren.)

2. škoda, nadloga

3. davščina, dajatev:
aggravio fiscale fiskalna dajatev
fare a qcn. aggravio di qcs. knjižno koga česa obdolžiti

aggravō (adgravō) -āre -āvī -ātum (ad in gravis)

1. težje napraviti (delati), oteževati (naspr. elevare): aggravatur pondus illā Plin.

2. pren. večjo moč da(ja)ti čemu: ruinam suam illo pondere Plin., ictūs Plin.
b) (po)slabšati, poveč(ev)ati: curam curā aggravant Ph., agg. dolorem, sortem alicuius Cu., vulnera Plin., aggravata valetudo Suet., agg. inopiam sociorum L., quo (bello) si aggravatae res essent L., adeo sine ulla ope hostis, quae aggravaret (ki bi bila položaj poslabšala), cum ipsā difficultate rerum pugnandum erat L.; z besedo poveč(ev)ati (naspr. elevare): aggravantibus summam invidiae eius (aeris alieni) tribunis plebei L., amaritudo verborum quasi aggravatura res Sen. rh.
c) težiti, nadlegovati, prevze(ma)ti: morbo quartanae aggravante (sc. eum) Suet., odor... aggravans capita Plin. prevzemajoč glavo.
č) moralno obteževati koga, delati mu težave: quae (argumenta) per se nihil reum aggravare videntur Q.

aggraziare

A) v. tr. (pres. aggrazio) napraviti bolj ljubko, bolj mično:
aggraziare un abito narediti obleko privlačnejšo

B) ➞ aggraziarsi v. rifl. (pres. mi aggrazio)
aggraziarsi qcn. prikupiti se komu

aggraziato agg.

1. ljubek, lep, skladen:
un volto aggraziato ljubek obraz

2. olikan:
un fare aggraziato olikano vedenje

aggrediō -ere, act. soobl. = aggredior, iti proti komu, pristopiti (pristopati) h komu ali čemu, od tod

1. skušati si pridobiti koga za svoje namene: hoc restiterat, ut a te fictis aggrederer donis Ci. ap. Prisc.

2. lotiti (lotevati) se česa, zače(nja)ti: facillimis quibusque (sc. bellis) aggressis Iust.

aggredior (adgredior) -gredī -gressus sum (ad in gradī)

1. priti, iti, prihajati, pristopiti (pristopati) h komu ali čemu, bližati se, približ(ev)ati se komu ali čemu, abs.: contra adgredibor (gl. opombo) Pl.; z acc.: adgredior hominem Pl.; z ad: quin ad hunc adgredimur? Pl.; s krajevnimi adv.: non enim repelletur inde, quo aggredi cupiet Ci., qua aggressi erant (Galli) Ci., oras omnes, qua mare aggreditur Plin.

2. occ.
a) s posebnim namenom (pri)bližati se komu, lotiti (lotevati) se ga = nagovoriti in zaprositi ga, obrniti (obračati) se na koga, skušati si ga pridobiti za svoje namene: Ter., quin ego hunc adgredior de illa? Pl., Locustam ego Romae aggrediar atque, ut opinor, commovebo Ci. ep., legatos alium ab alio divorsos adgreditur S., adgr. crudelitatem principis T., modestiam alicuius T. izkušati; adgr. Heraclium artificio Ci., talibus adgreditur Venerem Saturnia dictis V., aliquem adgr. arte (z zvijačo) L., aliquem pecuniā S., skušati podkupiti koga, animos largitione T.
b) sovražno lotiti (lotevati) se koga, napasti (napadati) ga; abs.: simul a mari, simul a terra L.; z obj.: bene comitatum Ci., eos impeditos et inopinantes C., navem pluribus navibus C., aliquem ferro N., O., murum, castella et oppida S., milites palantes inermes S., Hannibalem L., aliquem proelio Suet.; pren. sodno lotiti (lotevati) se koga, koga sodno napasti (napadati), prije(ma)ti, preganjati: ut sic absentem aggrederentur N., aliquem vi et legibus agg. Suet.

3. pren. lotiti (lotevati) se česa, poprije(ma)ti se česa, začenjati, poskusiti (poskušati) kaj: dolum Pl., ancipitem causam, officia Ci., aliam rem, maiora et aspera S., maiora viribus V., honores V. prevze(ma)ti, facinus L., nefas O., opus L., T.; pogosto z ad: ad opus L., ad ius causamque, ad crimen Ci. prihajati k..., ad spem oratoris Q., ad rem publ. Vell. stopiti v javno življenje, ad cetera Ap. nadaljevati (v govoru); z ad in gerundivom: adgredior ad dicendum Ci., adg. ad iniuriam faciendam Ci. misliti na to, da bi storil krivico; z inf.: de quibus dicere adgrediar, si... Ci., Iugurtham beneficiis vincere adgressus est S., oppidum altissimis moenibus oppugnare aggressus C., mollire impetum adgrediuntur L., (Titanes) adgressi Iovem detrudere regnis V., materiam caedere aggressus Cu.; abs.: aliā adgrediemur viā Ter., in omnibus negotiis, priusquam adgrediare, adhibenda est praeparatio diligens Ci.

Opomba: St.lat. obl.: aggrētus, adgrētus ali adgrettus = adgressus: Enn. ap. P. F.; fut. I. adgredībor: Pl.; inf. pr. adgredīrī, adgredīrier: Pl., pr. ind. adgredīmur: Pl.

aggredire v. tr. (pres. aggredisco) napasti, napadati; ostro, grobo, žaljivo nastopiti proti komu:
la vittima è stata aggredita alle spalle žrtev so napadli od zadaj
li aggredì con voce dura napadel jih je z ostrim glasom

aggregare

A) v. tr. (pres. aggrēgo) pridružiti, združiti, spojiti

B) ➞ aggregarsi v. rifl. (pres. mi aggrēgo)

1. pridružiti se, priključiti se:
si aggregarono a una comitiva di turisti pridružili so se skupini turistov

2. združiti, združevati se

3. kem. agregirati

Aggregat, das, (-/e/s, -e) agregat, skupek, Technik sklop; beim Bagger: priključek

aggregate¹ [ǽgrigit, -geit]

1. pridevnik
nakopičen, celoten; združen

aggregate amount celotni, skupni znesek
aggregate sales celotni promet

2. samostalnik
skupek, agregat

in the aggregate v celoti

aggregātiō (adgregātiō) -ōnis, f (ag-, adgregāre)

1. pridruževanje, prištevanje: Boet.

2. nakopičevanje: Th. Prisc.

aggregato

A) agg.

1. pridružen

2. dodeljen (uradnik, uslužbenec)

B) m

1. kompleks:
aggregato urbano mestni kompleks

2. mat. agregat

3. miner. agregat

aggregazione f

1. združitev, spojitev, kopičenje

2. kem. agregacija, agregiranje:
stati di aggregazione agregatna stanja

aggregō (adgregō) -āre -āvī -ātum (ad in grex) čredi, jati pridružiti, od tod

1. sploh pridružiti (pridruževati), skleniti (sklepati) s kom ali s čim; abs.: quibuscumque signis occurrerat, se aggregabat C.; z dat.: se Romanis L., ambiguos militum animos partibus T.; med.: adgregari Vespasiani partibus T. pristopiti, desciscentibus Suet. z ad: adgregare filium ad patris interitum Ci., suam voluntatem ad summi viri dignitatem Ci. ep. s svojim srcem se nagibati k..., se ad amicitiam eorum C. pridružiti se njihovim prijateljem; z in in acc.: te semper in nostrum numerum adgregare soleo Ci.; s krajevnimi adv.: eodem ceteros undique conlectos naufragos Ci.

2. nakopičiti (nakopičevati): pecunias, thesauri acervos Ambr.

aggressiō -ōnis, f (aggredī)

1. napad: Ap., Aug.

2. pren. ret.
a) zalet sodnega govornika: cum animos primā aggressione occupaverit Ci.
b) zaključek, sklep, silogizem: Q.