Franja

aglomerácija (-e) f

1. (kopičenje, združevanje) agglomerazione, agglomerato:
urb. mestna aglomeracija agglomerato urbano

2. metal. reparto agglomerazione

aglomerado moški spol aglomerat

aglomerados pl briketi

aglomerat samostalnik
geologija (kamnina) ▸ agglomerátum [kőzet]

aglomeriranj|e srednji spol (-a …) das Agglomerieren, das Zusammenballen; (skepljenje) tehnika das Stückigmachen

aglow [əglóu] povedkovnik pridevnik & prislov
žareč; razburjen

all aglow with delight ves navdušen

aglutinácija agglutination

aglutinatíven agglutinative

aglutinacíjski (-a -o) adj. di agglutinazione; agglutinante:
lingv. aglutinacijski jeziki lingue agglutinanti

aglutinacijski jezik stalna zveza
jezikoslovje (jezik) ▸ agglutináló nyelv, ragasztó nyelv

aglutinar zlepiti, prilepiti

aglutinarse zaceliti se, zarasti se

aglutinírati (-am) perf., imperf. agglutinare; agglutinarsi:
celice aglutinirajo le cellule si agglutinano

āgmen -inis, n (iz *agimen: agere)

1. abstr. vleka, vlečenje = gibanje naprej: agmine remorum celeri V. s hitrimi vesljaji, agmine remorum ventisque vocatis V. z vesli in jadri, leni fluit agmine Thybris V. ali fluit agmine dulci (materies humoris) Lucr. z mirnim tokom, ag. flumineum Val. Fl. rečni tok, immensum ag. aquarum V. dežna ploha, naliv, agmina pulverulenta V. oblaki prahu, prašine, agmina caudae V. illi (dracones) agmine certo Laocoonta petunt V. v določeni smeri, tremulo venit agmine cornus Sil. prileti tresoč se; pren.: agmina fati et volumina Gell. pota in ovinki usode, crispum agmen orationis Gell. tek, znak.

2. konkr. vlak = tolpa, kopa, krdelo, jata, četa: armatorum Ci., quo comitatu vel potius agmine Ci., magnus comitatus fuit regius, non minore agmine legati venerunt L., agminibus comitum qui modo cinctus erat O., stipatus agmine patriciorum L., puerile (= puerorum) ag. V., Eumenidum agmina V.; pesn.: ag. canum O., equorum V., apium V. roj, avium V. jata, aligerum O. jata labodov, graniferum O. kolona mravelj, conferto agmine cervi V. v gostem krdelu.

3. voj.
a) abstr. pohod vojske: ne miles... in castris neve in agmine servum... haberet S. na pohodu (poti), agminis ordinem ita constituit Hirt., aggredi hostes in agmine C., proinde agmine impeditos adorirentur C., citato agmine iter L. hiter (pospešen) pohod, tum adiungerem de exercitu, de castris de agminibus dicere Ci., lento agmine procedere Cu.
b) konkr. α) o pehoti vojaška četa, vojna kolona, vojska, poseb. vojska v pohodnem postroju, vojska na pohodu (poti), pohodni oddelek, pohodna kolona vojske: retro in agmen suorum infenso cessit hosti L., agmine ingredi, agmine ire ad urbem L. krdeloma, uno agmine abire, irrumpere in urbem L. v eni četi, agmen instruere L., Cu. vojsko (vojaške čete) postrojiti za pohod (odhod), agmine facto V. v strnjeni koloni, phalanx,... agmen magis quam acies L. ali magis agmina quam acies L. bolj pohodni oddelek (oddelki) kakor bojna vrsta (bojne vrste), pugnatum saepe directa acie, saepe agminibus Vell. v pohodnih enotah, agmen pilatum V. (prim. pilatus s. v. pillo) ali iustum T. v strnjenih kolonah, v pohodnem redu, urejeno korakajoča vojska, tripartito agmine T. v treh pohodnih enotah, agmen quadratum Ci., Hirt., S., L., Tib., Cu. v obliki četverokotnika razvrščena vojska na pohodu (s pratežem v sredi, tako da se je mogla vsak čas z licem obrniti proti sovražniku), v bojnem redu korakajoča vojska, agmen longum, tudi samo agmen C., L., Veg. vojska, postavljena v pohodni red, po pohodnih enotah razvrščena, ag. longissimum C., tudi laxum atque solutum L. vojska v raztegnjenem pohodnem redu, naspr. agmen confertum V., Sen. ph. tesno strnjena, gosta četa, agmine munito S. v zaslonjenem pohodnem redu, naspr. agmine incauto L. v nezaslonjenem pohodnem redu, ag. obliquum Cu. v poševnem bojnem redu z boka korakajoča vojska, ag. primum C. prednja straža kakor (četa), ag. medium C. središče, ag. novissimum ali extremum C. idr. zadnja straža, zaplečje (vojske na pohodu), agmen ducere Ci., V. vojsko na pohodu voditi, agmen claudere C., Cu. biti na zadnjem koncu in zaplečje vojske biti, agmen claudere et novissimis praesidio esse C. na zadnjem koncu in zaplečje vojske biti, agmen cogere L. vojsko (na pohodu) zadaj skupaj držati in jo zaslanjati, agmen explicare Hirt. vojsko razviti, agmen constituere S. idr. ustaviti se (z vojsko na pohodu); pren.: educenda... dictio est ex hac domestica exercitatione medium in agmen Ci. kar v središču vojske, ut nec duces simus nec agmen cogamus Ci. da nismo niti prvi niti zadnji, quarum (stellarum) agmina cogit Lucifer O. v katerih vrsti je Lucifer zadnji, sic ordinandus est dies omnis, tamquam cogat agmen Sen. ph. kakor da je zadnji, velut in agmen et numerum da bi se tako rekoč izpolnila vrsta in število: T. ali = zadnji biti: Sen. ph.; pesn.: apes ali venti velut agmine facto V. tako rekoč v pohodni koloni. β) redkeje o konjeništvu in ladjevju: agmen equitum L. ali equestre O. četa konjenikov, konjeniška četa, ag. navium L., Lucan. oddelek ladjevja.
c) pren. krdelo, gmota, kup, množica, obilica: iumentorum C., rerum captarum L., agmine condenso naturam explent Lucr. (o atomih) stisnjeni v gosto gmoto, ubicumque magis denso sunt agmine nubes Lucr. se gosteje kopičijo, ag. impedimentorum T. coli tanto agmine mensas Sil., terna agmina adunci dentis Stat. vrste zob, agmen vitis Cael. butarica trtja; occupationum agmen Plin. iun. vrsta, množica opravkov.
č) pren. pesn. bitka, bojevanje: Delius... in agmen pervenit Iliacum V. v bitko pred Ilijem, rudis agminum sponsus H. neuk v bojevanju, neizveden v vojni.

Opomba: Tekst. var. pri V. (Aen. XI, 663) nom. pl. agmena (po medičejskem rokopisu).

A.G.M.G. abbréviation Association Générale des Mutilés de Guerre

āgminālis -e (āgmen) k vozu spadajoč, vozen: equi, mulae Dig. = subst. āgminālēs -ium m vozni, tovorni konji: Cod. Th.

āgminātim , adv. (āgmen) krdeloma, trumoma, kupoma: Ap., Amm.

āgna¹ -ae, f (āgnus) janjčica: V., H., O. idr.— Abl. pl. agnabus: It.

āgna² -ae, f (iz *acna: ācer) klasna bilka: Carmen Saliare ap. P. F.

agnado soroden po krvi

agnado m stranski sorodnik

Agnālia -ium, n (āgnus) „janjčji praznik“, izmišljenka pri O. (Fast. I, 325), ki hoče po ljudski etimologi pojasniti izposojenko Agōnālia.

āgnāscor (adgnāscor) -gnāscī -gnātus sum (ad in nāscī nam. gnāscī, prim. gnātus)

1. rasti ob čem; z dat.: nec (viscum) aliis arboribus adgnasci plerique (dicunt) Plin., nec (gemma) ut agnata petris, sed ut apposita Plin.

2. še prirasti, še priraščati, spodrasti, spodraščati: Gell. (o kočnikih), membra animalibus adgnata inutilia sunt Plin., (pili) congeniti..., agnati Plin.; pren. o abstr.: alia simul adgnata sunt incommoda Gell., singulis orationis virtutibus vitia adgnata sunt Gell.

3.
a) jur. priroditi se, še roditi se (po očetovi smrti ali ko je oče že napravil svojo oporoko ali koga posinovil): cui filius agnatus sit, eius testamentum non esse ruptum Ci., agnascendo rumpi testamentum Ci.; pren. o posinovljencih, ki „prirasejo“ k rodbini, stopajo v rodbino: Paul. (Dig.).
b) (o živalih) še k drugim (pri)roditi se: Varr., Ulp. (Dig.). — Od tod subst. pt.pf. āgnātus (adgnātus) -ī, m
a) pozneje rojeni sin = ki se rodi za pravnim dedičem: necare quemquam ex adgnatis nefas T. izmed mlajših otrok.
b) jur. sorodnik po očetu (po krvi ali posinovitvi): Ci. idr., poseb. Icti. mente est captus atque ad agnatos et gentiles est deducendus Varr. in se mora postaviti pod varuštvo sorodnikov po očetu...