Franja

agnat samostalnik
(sorodnik) ▸ agnátus [utód apai ágon]

āgnātīcus 3 (āgnātus) ki se tiče sorodnikov po očetu: ius Cod. I. iz sorodstva po očetu izvirajoče.

āgnātiō (adgnātiō) -ōnis, f (āgnātus, adgnātus)

— I.

1. prirast sužnjev in sploh ljudi po očetovi smrti ali oporoki: Icti.

2. pren. sorodstvo po očetovi strani, sorodniki po očetu: Ci. idr.

— II. prirast(ek), izrast(ek) pri rasti: Ap. h.

agneau [anjo] masculin jagnje; jagnjetina; ovčja koža; (religion)

agneau pascal velikonočno jagnje
doux comme un agneau krotek ko jagnje
(figuré) c'est un agneau to je miren, miroljuben človek

agneline [-lin] adjectif

laine féminin agneline jagnječja volna

agnellino

A) agg. jagnječji

B) m pomanjš. od ➞ agnello jagenjček

agnēllo m

1. jagnje:
carne d'agnello jagnjetina

2.
agnello di Dio relig. Jagnje božje

3. pren. jagnje, pohleven človek

4. jagnjetina

agnellone m

1. poveč. od ➞ agnello

2. jagnje (za zakol)

3. jagnječja koža (slabše kakovosti)

āgnellus -ī, m (demin. āgnus) jagnjič, jagenjček: Prisc., Cass.; ljubkovalno: Pl.

āgnicellus in iz tega āgnicellulus -ī, m (āgniculus) ljubek jagenjček: Cass.

āgnicula -ae, f (demin. āgna) janjčica: Ambr.

āgniculus -ī, m (demin. āgnus) jagnjič, jagenjček: Arn., It., Ambr., Aug., Cass.

āgnīnus 3 (āgnus) jagnjetov, janjčji: Pl., Tit. fr., Varr., Plin., Icti.; subst. āgnīna -ae, f (sc. caro): jagnjetina: Pl., H.

āgnitiō -ōnis, f (āgnōscere) prizna(va)nje, spozna(va)nje: Ci., Plin., Lact., Macr. litterarum Q. natančno spoznavanje črk; jur. priznanje: Dig., Cod. I.; sprejetje, prevzem: Ambr.

āgnitiōnālis -e (āgnitiō) (s)poznaven: Tert.

āgnitor -ōris, m (āgnōscere) priznavalec: Q., Vulg.

agnocasto m bot. konopljika (Vitex agnus castus)

Agnodicē -ēs, f Agnodika, atenska devica, ki je baje prva babičevala: Hyg.

āgnōmen (ad[g]nōmen) -inis, n (ad in [g]nōmen) pridevek, ki si ga kdo pridobi po svojih osebnih lastnostih (Frugi, Pius, Dives, Felix) ali pa po svojih zaslugah v kaki deželi (Africanus, Asiaticus, Macedonicus, Numidicus): agnomina bellica Fl.. V imenu P. Cornelius Scipio Africanus npr. je Publius praenomen (predimek), Cornelius nomen (rodovno ime), Scipio cognomen (priimek), Africanus agnomen (pridevek — po zaslugah, ki si jih je bil Scipion pridobil v Afriki); vzdevek, npr.: Q. Caecilius Metellus Diadēmātus (ker je nosil diadem, obglavni okras, hoteč z njim zakriti tvor), Cn. Cornelius Scipio Asina (oslico so imeli za žival, ki se boji vode, ta Scipio pa se je tudi bal vode, ker se je, konz. l. 260, zbal pomorske bitke in se umaknil na Liparo).

āgnōmentum -ī, n (āgnōmen) vzdevek, pridevek: Ap.