Franja

Zadetki iskanja

  • acclivous [əkláivəs] pridevnik (acclivously prislov)
    strm
  • accludere* v. tr. (pres. accludo) priložiti, prilagati
  • accluso agg. priložen
  • accoccare v. tr. (pres. accōcco)

    1. nameriti (puščico)

    2. zvezati konce (robca, prtiča)

    3. pren. primazati, prisoliti:
    accoccare uno schiaffo a qcn. primazati komu klofuto
  • accoccolarsi v. rifl. (pres. mi accōccolo) počepniti, počepati
  • accodare

    A) v. tr. (pres. accodo) zvezati tovorne živali (drugo za drugo), postaviti v vrsto

    B) ➞ accodarsi v. rifl. (pres. mi accodo) postaviti se v vrsto, iti za kom:
    accodarsi a uno iti za kom, slediti komu
  • accogliēnte agg. udoben, prijeten:
    una stanza accogliente prijetna soba
  • accogliēnza f sprejem:
    riservare una buona accoglienza (a) lepo sprejeti koga
  • accōgliere*

    A) v. tr. (pres. accōlgo) sprejeti:
    accogliere qcn. con freddezza, con gioia koga hladno, veselo sprejeti
    accogliere una domanda sprejeti prošnjo
    è uno stadio capace di accogliere centomila spettatori ta stadion lahko sprejme sto tisoč gledalcev

    B) ➞ accōgliersi v. rifl. (pres. mi accōlgo) knjižno zbrati se, združiti se
  • accoglimento m knjižno sprejem
  • accointance [akwɛ̃tɑ̃s] féminin

    avoir des accointances (dans la police) imeti poznanstva, prijatelje (pri policiji)
    avoir des accointances avec quelqu'un, avec les hommes au pouvoir biti v poslovnih, prijateljskih zvezah s kom, z ljudmi na oblasti (često péjoratif)
  • accointer, s' [akwɛ̃te] verbe intransitif postati zaupen (à z); zaupno občevati, familier navezati intimne stike, spečati se (avec quelqu'un s kom)
  • accolade [ǽkəleid] samostalnik
    podelitev viteške časti

    to receive the accolade postati vitez
  • accolade [akɔlad] féminin objem (zlasti s slovesnim poljubom) poviteženje; typographie zaviti oklepaj

    donner l'accolade objeti
    mettre les accolades postaviti zavite oklepaje
  • accolader [-de] verbe transitif, musique, typographie opremiti z zavitimi oklepaji; familier objeti
  • accolage [akɔlaž] masculin privezovanje trt
  • accolé, e [akɔle] adjectif eden zraven drugega (postavljen)
  • accoler [akɔle] verbe transitif objeti; skupaj dati, speti, povezati; dodati; privezati (trte); architecture prizidati; typographie postaviti zavite oklepaje

    s'accoler oviti se okoli, prikleniti se na; spečati se (à quelqu'un s kom)
    accoler une chose à une autre postaviti eno stvar poleg druge
  • accōlito m

    1. relig. akolit

    2. pren. spremljevalec, privrženec (pomembne osebnosti)
  • accollacciato agg. tesno zapet