Franja

accreditamento m

1. uveljavljanje:
accreditamento di un'opinione uveljavljanje mnenja

2. akreditiranje (v diplomaciji)

3. ekon. akreditiranje, izdaja akreditiva

accreditante m ekon. kreditor

accreditare v. tr. (pres. accredito)

1. potrditi:
accreditare una notizia potrditi vest

2. akreditirati:
accreditare un ambasciatore presso un governo akreditirati veleposlanika pri neki vladi

3. ekon. akreditirati, izdati akreditiv

accreditato

A) agg.

1. cenjen, ugleden:
ditta accreditata ugledno podjetje

2. potrjen:
notizie accreditate potrjene vesti

3. akreditiran

B) m ekon. kreditojemalec

accredited [əkréditid] pridevnik
uradno priznan, standarden; pooblaščen

accréditer [akredite] verbe transitif akreditirati, priznati čemu verjetnost; commerce komu kredit odobriti

accréditer un ambassadeur auprès d'un chef d'Etat akreditirati poslanika pri šefu države
accréditer un bruit, une nouvelle smatrati govorico, novico za verjetno, potrditi jo
s'accréditer postati verjeten, zanesljiv, gotov; potrjevati se, širiti se
cette rumeur s'accrédite ta govorica se potrjuje, se širi

accréditif, ive [-tif, iv] adjectif poverilen, akreditiven, pooblastilen; masculin akreditiv; kreditno pismo; kredit

accredito m ekon. kreditiranje; kredit

accrescere^*

A) v. tr. (pres. accresco) povečati, pomnožiti, razširiti:
accrescere un patrimonio povečati premoženje
accrescere il numero degli impiegati povečati število uslužbencev

B) ➞ accrescersi v. rifl. (pres. mi accresco) povečati se, rasti:
la famiglia si accresce družina raste

accrescimento m

1. povečanje, razširitev, prirastek, pomnožitev:
accrescimento di un'azienda razširitev podjetja
accrescimento della popolazione prirastek prebivalstva

2. miner. rast (kristalov)

accrescitivo

A) agg. povečevalen

B) m jezik povečevalnica, avgmentativ

accrespare v. tr. (pres. accrespo) ➞ increspare

accrespatura f ➞ increspatura

accrete [ækrí:t]

1. prehodni glagol & neprehodni glagol
(skupaj) zrasti

2. pridevnik
botanika zraščen

accretion [ækrí:šən]
rast, zrast; prirastek

accretive [ækrí:tiv] pridevnik
naraščajoč

accroc [akro] masculin razporek; težava, ovira, incident, nevšečnost; familier pregrešek (proti pravilom); madež, senca (na ugledu)

il y a un accroc dans l'affaire pri stvari je neka težava, stvar ne gre gladko
faire un accroc à son pantalon napraviti si razporek na hlačah, strgati si hlače
l'opération s'est déroulée sans le moindre accroc operacija je potekla brez najmanjše ovire (težave)

accrochage [akrɔšaž] masculin obešenje (na kavelj); automobilisme trčenje; (boks) oklenitev; militaire kratek spopad, praska; familier prepir

accrochage des toiles dans un musée obešenje slik v muzeju
accrochage entre deux patrouilles spopad, praska med dvema patruljama
accrochage entre une voiture et un cycliste trčenje med avtom in kolesarjem
il a eu un accrochage avec sa sœur spričkal se je s sestro

accrochage tujka franc. m invar. šport trčenje (pri navtičnih športih)

accroche-cœur [-kœr] masculin, pluriel accroche-cœurs, kodrček na sencih