Franja

Zadetki iskanja

  • accursed, accurst [əkə́:sid, əkə́:st] pridevnik
    preklet
    pogovorno presnet; gnusen; ubog
  • accusa f

    1. obtožba, obdolžitev:
    un'accusa vile podla obtožba

    2. pravo obtožba:
    atto d'accusa obtožnica
    capo d'accusa točka obtožnice
    formulare, muovere un'accusa obtožiti
    prosciogliere qcn. dall'accusa di oprostiti koga obtožbe
    in stato d'accusa pod obtožbo
    pubblica accusa javni tožilec

    3. igre napoved (pri kartah)
  • accusabile agg. obdolžljiv
  • accusable [əkjú:zəbl] pridevnik
    tožljiv
  • accusable [aküzabl] adjectif tožljiv, graje vreden
  • accusal [əkjú:zəl] samostalnik
    obtožba
  • accusare v. tr. (pres. accuso)

    1. obtožiti, obdolžiti:
    accusare qcn. di furto, di omicidio obtožiti koga kraje, umora

    2. tožiti:
    accusare un forte dolore al capo tožiti o hudi bolečini v glavi
    accusare il colpo pren. občutiti udarec

    3. pisarn. potrditi:
    accusare ricevuta potrditi prejem

    4. igre napovedati (pri kartah)
  • accusata f igre napoved (pri kartah)
  • accusateur, trice [-tœr, tris] adjectif obtožilen, obtožen; masculin, féminin tožilec, -lka
  • accusatif [-tif] masculin, grammaire tožilnik
  • accusation [ækjuzéišən] samostalnik
    obtožba

    to be under an accusation biti obtožen
    to bring an accusation against s.o. obtožiti koga
  • accusation [-sjɔ̃] féminin tožba, obtožba; obdolžitev

    acte masculin d'accusation obtožnica
    cette accusation d'incapacité est injustifiée ta obdolžitev nesposobnosti ni upravičena
    faire une accusation tožiti
    mettre en accusation obtožiti
    porter une accusation contre (juridique) vložiti tožbo proti, obtožiti, obdolžiti koga
    les principaux chefs d'accusation glavne točke obtožbe
  • accusatival [əkju:zətáivəl] pridevnik
    slovnica tožilniški, akuzativen
  • accusativo

    A) m jezik tožilnik, akuzativ

    B) agg. tožilniški:
    caso accusativo tožilnik
  • accusato m pravo obtoženec, obdolženec
  • accusatore m (f -trice)

    1. tožnik, tožnica

    2. pravo tožilec:
    pubblico accusatore javni tožilec
  • accusatorial [əkju:zətɔ́:riəl] pridevnik
    obtožilen, tožilen
  • accusatōrio agg. (pl. -ri)

    1. obtožilen, obtožujoč, obtoževalen:
    discorso, tono accusatorio obtožujoče besede, obtožujoč ton

    2. pravo obtožben
  • accusatory [əkjú:zətəri] ➞ accusatorial
  • accuse [əkjú:z] prehodni glagol
    tožiti, obtožiti, obdolžiti